Page 85 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
I.5 ∙ biološke osnove moralnosti
insuli, anteriornem cingulatnem korteksu in medialnem prefrontalnem
korteksu. Empatična skrb je povezana z aktivacijo orbiofrontalnega kor-
teksa, anteriornega cingulatnega korteksa, striatuma, amigdale, hipota-
lamusa in periakveduktne sivine. Kognitivna empatija oz. zavzemanje
perspektive vključuje dejavnost več predelov prefrontalnega korteksa in
prekuneusa ter nevronsko aktivnost stika senčnega in temenskega režnja
(Marsh, 2018; Stevens in Taber, 2021). Precej raziskav se osredotoča tudi
na empatijo bolečine. Mrežje, ki se stimulira tako ob osebni izkušnji bole-
čine kot ob opazovanju drugega in celo ob poslušanju ali branju o njegovi
bolečini, vključuje cingulatni korteks, somatosenzorni korteks, insulo in
periakveduktno sivino (Stevens in Taber, 2021). Mozaična aktivnost mo-
žganov kaže na kompleksno uravnavanje vedenja.
Prenos informacij med nevroni poteka preko sinaptičnih stikov, bo-
disi kemičnih ali električnih. Najpogosteje omenjeni nevromodulatorji
moralnosti so oksitocin, dopamin in serotonin. Vplivajo na težnjo po so-
cialnih stikih, navezovanje, zaupanje, afektivne odzive, razpoloženje, od-
prtost doživljanja ter tudi na pristranskost, zavist in agresivnost. Velja
omeniti še adrenalin in kortizol, ki se pospešeno sproščata med stresom
in načeloma ne spodbujata prosocialnosti. Empatično doživljanje lahko
vodi v osebni stres in kognitivno oceno, ki sproži socialni umik oz. samo-
zaščitno delovanje (Stevens in Taber, 2021).
Potencial moralnosti
Motnje empatije so lahko posledica možganskih poškodb, prirojenih
nevroloških abnormalnosti ali kombinacije genetskih predispozicij in ne-
ugodnih okoljskih dejavnikov, prisotnih zlasti prednatalno in v obdob-
ju odraščanja. Glede na človekovo vseživljenjsko plastičnost možganov
in tudi epigenoma se sposobnost moralnega vedenja lahko izboljša z upo-
rabo tehnik, kot so čuječnost, meditacija, psihoterapevtski pristopi, in
posredno tudi s spremembami načina življenja. V osnovi smo opremlje-
ni z biološkimi programi za humanost, vzajemnost in sodelovanje, ki so
se oblikovali skozi dolgo zgodovino in so v času hitrega tempa življenja
ter individualistično usmerjene družbe precej na preizkušnji. Poznavanje
biopsiholoških mehanizmov vedenja lahko prispeva k boljšemu razume-
vanju moralnega ustroja človeka in ustvarjanju okolja za zdrave odnose s
soljudmi ter z ostalo naravo.
83