Page 14 - Enakost spolov: premisleki in izzivi
P. 14
Pavlič Spol na kmetih: primer raziskave o enakosti spolov
na slovenskem podeželju
Inštitut za proučevanje enakosti spolov
Maribor V sklopu projekta TERA, ki ga financira Norveški finančni mehanizem, je pred pri-
Gender Equality Research Institute bližno letom dni, pod okriljem Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES) iz
Maribor Maribora, nastala Raziskava o enakosti spolov na podeželju. Raziskava je skušala
ana@ipes-si.org osvetliti ovire za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (ter drugih vidi-
kov enakosti spolov) na podeželju – torej v okoljih, ki gospodinjskega dela ne
Enakost spolov: vrednotijo kot pravega dela, po drugi strani pa prosti čas ali čas zase pogosto do-
premisleki in izzivi jemajo kot lenobo. Kot ključni zaviralci doseganja enakosti spolov na podeželju
Povzetki posveta o enakosti spolov so bili – na podlagi raziskave, ki je bila opravljena na vzorcu 707 oseb, ki živijo v
za vključujočo univerzo in družbo vseh statističnih regijah države in delajo na podeželju – opredeljeni: stereotipna
Koper, 15. november 2023 delitev dela, ki rezultira v veliki nadobremenjenosti žensk (in izrazito nižji vključe-
Gender Equality: nosti moških v skrbstvena ter gospodinjska dela); ekonomska odvisnost žensk, ki
Considerations and Challenges slednje (potencialno) pahne v številne verige podrejenosti in podredljivosti; ge-
Abstracts of the Symposium ografska oddaljenost od ključne javne infrastrukture, ki lahko lajša usklajevanje
on Gender Equality for an Inclusive poklicnega in zasebnega življenja; normalizacija nasilja (na podlagi spola) na po-
University and Society deželju ter prevlada stereotipnega dojemanja kmetijske dejavnosti kot moškega
Koper, 15 November 2023 področja, v katerem je ženskam v veliki meri onemogočena moč odločanja, po-
leg tega pa jim pogosto niti ni priznan njihov pomemben prispevek k vitalnosti
in uspešnosti življenja ter gospodarjenja na kmetih. Prispevek bo zato naslovil
naslednje ključno vprašanje: zakaj v javnih in strokovnih debatah o prihodnosti
razvoja podeželja v kontekstu kmetijstva kot gospodarske panoge, kmetovanja
kot življenjske izbire ali kmetstva kot neizbranega načina golega preživetja po-
men koncepta enakosti spolov kot temeljnega demokratičnega predpogoja in
kot nujnega elementa v spodbujanju ter razumevanju razvoja podeželja vztrajno
ostaja spregledan? Ob tem vprašanju pa se porodi še neprijetnejše spraševanje:
si res želimo spodbujati razvoj podeželja, ki rezultira v 1 ženskih mladih pre-
vzemnic kmetij v Sloveniji, ob tem pa ne zmoremo reflektirati širšega konteksta
trdovratnosti spolnih stereotipov in spolnih norm, ki na podeželju vztrajajo naj-
dlje in so še močneje prisotni?
Ključne besede: enakost spolov, podeželje, razvoj
Gender in Agriculture: An Example of a Survey
on Gender Equality in the Slovenian Countryside
About a year ago, the Institute for Gender Equality Research Institute (IPES) in
Maribor produced the Survey on Gender Equality in Rural Areas as part of the
TERA project, funded by the Norwegian Financial Mechanism. The survey sought
to shed light on various barriers to work-life balance (and other aspects of gender
equality) in rural areas – that is, in environments that do not value housework as
real work and, on the other hand, often perceive leisure time or time to oneself
as laziness. In the course of the analysis of the survey, which was carried out on a
sample of 707 people living in all statistical regions of the country and working in
rural areas, the following were identified as key obstacles to the achievement of
gender equality in rural areas: the stereotypical division of labour, which results in
a high female overload (and a markedly lower male involvement in care and do-
mestic work); women’s economic dependence, which (potentially) pushes them
into multiple chains of dependence and subordination; geographic remoteness
from key public infrastructure, which can facilitate work-life balance; the normal-
isation of (gender-based) violence in rural areas and the prevalence of stereotyp-
ical perceptions of farming as a male domain, in which women are largely ex-
cluded from decision-making power and are often not even recognised for their
important contribution to the vitality and success of farming life and farming.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-295-4.5 14
na slovenskem podeželju
Inštitut za proučevanje enakosti spolov
Maribor V sklopu projekta TERA, ki ga financira Norveški finančni mehanizem, je pred pri-
Gender Equality Research Institute bližno letom dni, pod okriljem Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES) iz
Maribor Maribora, nastala Raziskava o enakosti spolov na podeželju. Raziskava je skušala
ana@ipes-si.org osvetliti ovire za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (ter drugih vidi-
kov enakosti spolov) na podeželju – torej v okoljih, ki gospodinjskega dela ne
Enakost spolov: vrednotijo kot pravega dela, po drugi strani pa prosti čas ali čas zase pogosto do-
premisleki in izzivi jemajo kot lenobo. Kot ključni zaviralci doseganja enakosti spolov na podeželju
Povzetki posveta o enakosti spolov so bili – na podlagi raziskave, ki je bila opravljena na vzorcu 707 oseb, ki živijo v
za vključujočo univerzo in družbo vseh statističnih regijah države in delajo na podeželju – opredeljeni: stereotipna
Koper, 15. november 2023 delitev dela, ki rezultira v veliki nadobremenjenosti žensk (in izrazito nižji vključe-
Gender Equality: nosti moških v skrbstvena ter gospodinjska dela); ekonomska odvisnost žensk, ki
Considerations and Challenges slednje (potencialno) pahne v številne verige podrejenosti in podredljivosti; ge-
Abstracts of the Symposium ografska oddaljenost od ključne javne infrastrukture, ki lahko lajša usklajevanje
on Gender Equality for an Inclusive poklicnega in zasebnega življenja; normalizacija nasilja (na podlagi spola) na po-
University and Society deželju ter prevlada stereotipnega dojemanja kmetijske dejavnosti kot moškega
Koper, 15 November 2023 področja, v katerem je ženskam v veliki meri onemogočena moč odločanja, po-
leg tega pa jim pogosto niti ni priznan njihov pomemben prispevek k vitalnosti
in uspešnosti življenja ter gospodarjenja na kmetih. Prispevek bo zato naslovil
naslednje ključno vprašanje: zakaj v javnih in strokovnih debatah o prihodnosti
razvoja podeželja v kontekstu kmetijstva kot gospodarske panoge, kmetovanja
kot življenjske izbire ali kmetstva kot neizbranega načina golega preživetja po-
men koncepta enakosti spolov kot temeljnega demokratičnega predpogoja in
kot nujnega elementa v spodbujanju ter razumevanju razvoja podeželja vztrajno
ostaja spregledan? Ob tem vprašanju pa se porodi še neprijetnejše spraševanje:
si res želimo spodbujati razvoj podeželja, ki rezultira v 1 ženskih mladih pre-
vzemnic kmetij v Sloveniji, ob tem pa ne zmoremo reflektirati širšega konteksta
trdovratnosti spolnih stereotipov in spolnih norm, ki na podeželju vztrajajo naj-
dlje in so še močneje prisotni?
Ključne besede: enakost spolov, podeželje, razvoj
Gender in Agriculture: An Example of a Survey
on Gender Equality in the Slovenian Countryside
About a year ago, the Institute for Gender Equality Research Institute (IPES) in
Maribor produced the Survey on Gender Equality in Rural Areas as part of the
TERA project, funded by the Norwegian Financial Mechanism. The survey sought
to shed light on various barriers to work-life balance (and other aspects of gender
equality) in rural areas – that is, in environments that do not value housework as
real work and, on the other hand, often perceive leisure time or time to oneself
as laziness. In the course of the analysis of the survey, which was carried out on a
sample of 707 people living in all statistical regions of the country and working in
rural areas, the following were identified as key obstacles to the achievement of
gender equality in rural areas: the stereotypical division of labour, which results in
a high female overload (and a markedly lower male involvement in care and do-
mestic work); women’s economic dependence, which (potentially) pushes them
into multiple chains of dependence and subordination; geographic remoteness
from key public infrastructure, which can facilitate work-life balance; the normal-
isation of (gender-based) violence in rural areas and the prevalence of stereotyp-
ical perceptions of farming as a male domain, in which women are largely ex-
cluded from decision-making power and are often not even recognised for their
important contribution to the vitality and success of farming life and farming.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-295-4.5 14
