Page 12 - Enakost spolov: premisleki in izzivi
P. 12
ej Praprotnik Spol kot družbena praksa:
kategorije kot določevalke realnosti
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za humanistične študije Prispevek predstavi nekatere temeljne procese spoljenja kot kulturne prakse in
University of Primorska, prevprašuje vlogo kategorij kot samouresničujočih se realnosti. Procese spolje-
Faculty of Humanities nja podpirajo miti, ki družbene intervencije predstavljajo kot posledico narave.
tadej.praprotnik@fhs.upr.si Podobe moškosti in ženskosti miti naredijo za univerzalne ter celo za pravične,
s čimer se ustvari vtis, da taki mitološki pomeni enakovredno služijo interesom
Enakost spolov: vseh. Ko vzpostavimo kategorijo spola, naredimo spol za vidno in pomenljivo
premisleki in izzivi značilnost. Družbeni spol se utemeljuje na družbeno konstruiranih idejah, ki jih
Povzetki posveta o enakosti spolov ima kultura o biološkem spolu. Družbeni spol se izvaja/uprizarja in potrjuje prek
za vključujočo univerzo in družbo komunikacijskih ter drugih simbolnih dejanj, moški in ženske se kot »moški« in
Koper, 15. november 2023 »ženske« vzpostavljajo šele skozi delovanje. Spolne identitete torej neustrezno
Gender Equality: razumemo kot odraz, odsev, kot refleksijo posameznikove/posamezničine obsto-
Considerations and Challenges ječe »realnosti«. V resnici šele z našim lastnim delovanjem vzpostavljamo realnost
Abstracts of the Symposium (moškost, ženskost). Družbeni spol zato ni nekaj, s čimer se rodimo, in ni nekaj,
on Gender Equality for an Inclusive kar preprosto imamo, temveč je tisto, kar izvajamo, pri čemer naše bivanje v me-
University and Society dijih reproducira ospoljenosti. Aktualen primer je algoritmična personalizacija ali
Koper, 15 November 2023 kako lahko tudi umetna inteligenca avtomatizira ospoljenost. Vseprisotna medi-
atizacija in algoritemsko pogojena vidnost reproducirata ospoljenost. Sodobno
upodatkovljenje posameznike in posameznice razvršča v statistične kategorije,
algoritemska priporočila pa jih povratno odvračajo k raziskovanju alternativnih
rešitev. Čeprav naj bi personalizacija izboljšala proces sprejemanja odločitev, se ta
algoritemska relevantnost bolj navezuje na statistično pripadnost posameznika
in posameznice kategoriji ter ni odraz njegovih oz. njenih lastnih preferenc. Al-
goritmi in avtomatizacija po nekaterih znanstvenih mnenjih napovedujeta ko-
nec človeške pristranskosti in neenakega obravnavanja na podlagi pripadnosti
določeni kategoriji (odsotnost človeških napak), toda hkrati se pojavlja bojazen,
da bo avtomatizacija lahko pomenila vnaprejšnjo, torej vgrajeno neenakoprav-
nost in ospoljenost, s čimer se bodo družbeni antagonizmi lahko avtomatizirali.
Umetna inteligenca oz. algoritmi potrebujejo učne podatke, z ospoljenimi učnimi
podatki se reproducira in avtomatizira obstoječa ospoljenost. Kvantitativno upo-
datkovljenje z razvrščanjem posameznikov in posameznic v kategorije ohranja
relevantnost ospoljenih kategorij, posledično ohranja tudi realnost, ki jo vidimo.
Ključne besede: spoljenje, performativnost, umetna inteligenca
Gender as a Social Practice:
Categories as Reality Determinants
This paper presents some of the fundamental processes of gendering (learning
and performing as male or female) as a cultural practice and questions the role
of categories as self-fulfilling realities. The processes of gendering are supported
by myths that present social interventions as a consequence of nature. Images
of masculinity and femininity make myths universal and even righteous, creat-
ing the impression that such mythological meanings equally serve the interests
of all. When we establish sex as biological category, we make sex a visible and
meaningful feature. Gender is based on socially constructed ideas that culture
has about biological category of sex. Gender is performed and validated through
communicative and other symbolic actions, and men and women are established
as ‘male’ and ‘female’ only through action. Gender identities are therefore inap-
propriately understood as a reflection of an individual’s existing and prior ‘reality.’
In reality, it is only through our own actions that we establish reality (masculin-
ity, femininity). Gender is therefore not something we are born with, and it is not
something we simply have, but something that we perform. Our modes of liv-
https://doi.org/10.26493/978-961-293-295-4.4 12
kategorije kot določevalke realnosti
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za humanistične študije Prispevek predstavi nekatere temeljne procese spoljenja kot kulturne prakse in
University of Primorska, prevprašuje vlogo kategorij kot samouresničujočih se realnosti. Procese spolje-
Faculty of Humanities nja podpirajo miti, ki družbene intervencije predstavljajo kot posledico narave.
tadej.praprotnik@fhs.upr.si Podobe moškosti in ženskosti miti naredijo za univerzalne ter celo za pravične,
s čimer se ustvari vtis, da taki mitološki pomeni enakovredno služijo interesom
Enakost spolov: vseh. Ko vzpostavimo kategorijo spola, naredimo spol za vidno in pomenljivo
premisleki in izzivi značilnost. Družbeni spol se utemeljuje na družbeno konstruiranih idejah, ki jih
Povzetki posveta o enakosti spolov ima kultura o biološkem spolu. Družbeni spol se izvaja/uprizarja in potrjuje prek
za vključujočo univerzo in družbo komunikacijskih ter drugih simbolnih dejanj, moški in ženske se kot »moški« in
Koper, 15. november 2023 »ženske« vzpostavljajo šele skozi delovanje. Spolne identitete torej neustrezno
Gender Equality: razumemo kot odraz, odsev, kot refleksijo posameznikove/posamezničine obsto-
Considerations and Challenges ječe »realnosti«. V resnici šele z našim lastnim delovanjem vzpostavljamo realnost
Abstracts of the Symposium (moškost, ženskost). Družbeni spol zato ni nekaj, s čimer se rodimo, in ni nekaj,
on Gender Equality for an Inclusive kar preprosto imamo, temveč je tisto, kar izvajamo, pri čemer naše bivanje v me-
University and Society dijih reproducira ospoljenosti. Aktualen primer je algoritmična personalizacija ali
Koper, 15 November 2023 kako lahko tudi umetna inteligenca avtomatizira ospoljenost. Vseprisotna medi-
atizacija in algoritemsko pogojena vidnost reproducirata ospoljenost. Sodobno
upodatkovljenje posameznike in posameznice razvršča v statistične kategorije,
algoritemska priporočila pa jih povratno odvračajo k raziskovanju alternativnih
rešitev. Čeprav naj bi personalizacija izboljšala proces sprejemanja odločitev, se ta
algoritemska relevantnost bolj navezuje na statistično pripadnost posameznika
in posameznice kategoriji ter ni odraz njegovih oz. njenih lastnih preferenc. Al-
goritmi in avtomatizacija po nekaterih znanstvenih mnenjih napovedujeta ko-
nec človeške pristranskosti in neenakega obravnavanja na podlagi pripadnosti
določeni kategoriji (odsotnost človeških napak), toda hkrati se pojavlja bojazen,
da bo avtomatizacija lahko pomenila vnaprejšnjo, torej vgrajeno neenakoprav-
nost in ospoljenost, s čimer se bodo družbeni antagonizmi lahko avtomatizirali.
Umetna inteligenca oz. algoritmi potrebujejo učne podatke, z ospoljenimi učnimi
podatki se reproducira in avtomatizira obstoječa ospoljenost. Kvantitativno upo-
datkovljenje z razvrščanjem posameznikov in posameznic v kategorije ohranja
relevantnost ospoljenih kategorij, posledično ohranja tudi realnost, ki jo vidimo.
Ključne besede: spoljenje, performativnost, umetna inteligenca
Gender as a Social Practice:
Categories as Reality Determinants
This paper presents some of the fundamental processes of gendering (learning
and performing as male or female) as a cultural practice and questions the role
of categories as self-fulfilling realities. The processes of gendering are supported
by myths that present social interventions as a consequence of nature. Images
of masculinity and femininity make myths universal and even righteous, creat-
ing the impression that such mythological meanings equally serve the interests
of all. When we establish sex as biological category, we make sex a visible and
meaningful feature. Gender is based on socially constructed ideas that culture
has about biological category of sex. Gender is performed and validated through
communicative and other symbolic actions, and men and women are established
as ‘male’ and ‘female’ only through action. Gender identities are therefore inap-
propriately understood as a reflection of an individual’s existing and prior ‘reality.’
In reality, it is only through our own actions that we establish reality (masculin-
ity, femininity). Gender is therefore not something we are born with, and it is not
something we simply have, but something that we perform. Our modes of liv-
https://doi.org/10.26493/978-961-293-295-4.4 12
