Page 105 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105

Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva

            nimi in lokalnimi politikami, ki so se vpisale v prostor ter se še danes od-
            ražajo ob poti.
                 Barbari Bender se je zdelo pomembno raziskovati »sporno krajino« in
            se spopasti s politiko krajine. Koncept sporne krajine razumem kot pros-
            tor simboličnih ali dejanskih (potencialnih) konfliktov, nasprotujočih si
            interpretacij zgodovin, različnih političnih interesov in mnogoterih naci-
            onalnih ali lokalnih prilaščanj. Izraz »sporna krajina« zajema tudi kraje,
            okoli katerih potekajo tekmujoči ter pogosto nasprotujoči si oz. konflik-
            tni politični in družbeno-ekonomski interesi ter diskurzi (Bender 2001a,
            2001b; Baskar 2002).
                 Namen raziskav o spornih krajinah je bil poskušati razumeti,
            kako ljudje v nenehno spreminjajočem se svetu ustvarjajo občutek kra-
            ja in pripadnosti, izgube oz. zanikanja. Upoštevajoč priporočila Barbare
            Bender sem zbrala pripovedi ljudi ali prebrala njihove potopise, ki govo-
            rijo o Parenzani, ki jo lahko preučujemo s pomočjo koncepta spornih kra-
            jin ali »krajin v gibanju«, preseljevanja, izgnanstva in vračanja domov
            (Bender 2001b, 1) ter koncepta »zapletene« oz. »ekstrudirane« zgodovine
            (Ballinger 2012). Pojem zapletena oz. ekstrudirana zgodovina je bil vpe-
            ljan v preučevanje migracij z območja Istre (Ballinger 2012) v kontekstu
            preučevanja italijanskih beguncev oz. premeščenih oseb po letu 1945, ki
            so zapustile območje SZ Istre po tem, ko je na tem ozemlju oblast prevze-
            la Jugoslavija s socialistično družbeno ureditvijo. Območje, po katerem je
            potekala Parenzana, je zaznamovano s »težavno«, »zapleteno« zgodovino
            z omenjenimi migracijami prebivalstva. Razpravo o slednjih je pogosto
            spremljal molk o tem težkem obdobju zgodovine, poleg tega pa je bilo mi-
            gracije treba pojasnjevati v okvirih repatriacije (Ballinger 2012). Šele pred
            kratkim se je začela razprava, vključujoč vpletene strani, ki so jih ome-
            njeni premiki prebivalstva travmatično zadevali (Hrobat Virloget 2021).
            Zaradi opisanih razlogov lahko  Parenzano opredelimo kot »sporno«, »te-
            žavno« dediščino (angl. contentious herritage), ki jo zaznamujejo potenci-
            alna konfliktnost pri interpretaciji, nelagodje in zelo problematične kon-
            stelacije odnosov (Hamm in Schönberger 2021, 30).
                 Za raziskovanje Parenzane je primeren metodološki pristop etnogra-
            fije (ne)mobilnosti (Gregorič Bon, Repič in Janko Spreizer 2013), v sklopu
            katerega hojo opredeljujem kot raziskovalno metodo. Hoje ne pojmujem
            le z gledišča fizične mobilnosti, pač pa kot posebno prakso, ki v poveza-
            vi s kraji sproži simbolne pomene, različne spomine, asociacije in giba-


                                                                              105
   100   101   102   103   104   105   106   107   108   109   110