Page 105 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva

nimi in lokalnimi politikami, ki so se vpisale v prostor ter se še danes od-
ražajo ob poti.
Barbari Bender se je zdelo pomembno raziskovati »sporno krajino« in
se spopasti s politiko krajine. Koncept sporne krajine razumem kot pros-
tor simboličnih ali dejanskih (potencialnih) konfliktov, nasprotujočih si
interpretacij zgodovin, različnih političnih interesov in mnogoterih naci-
onalnih ali lokalnih prilaščanj. Izraz »sporna krajina« zajema tudi kraje,
okoli katerih potekajo tekmujoči ter pogosto nasprotujoči si oz. konflik-
tni politični in družbeno-ekonomski interesi ter diskurzi (Bender 2001a,
2001b; Baskar 2002).
Namen raziskav o spornih krajinah je bil poskušati razumeti,
kako ljudje v nenehno spreminjajočem se svetu ustvarjajo občutek kra-
ja in pripadnosti, izgube oz. zanikanja. Upoštevajoč priporočila Barbare
Bender sem zbrala pripovedi ljudi ali prebrala njihove potopise, ki govo-
rijo o Parenzani, ki jo lahko preučujemo s pomočjo koncepta spornih kra-
jin ali »krajin v gibanju«, preseljevanja, izgnanstva in vračanja domov
(Bender 2001b, 1) ter koncepta »zapletene« oz. »ekstrudirane« zgodovine
(Ballinger 2012). Pojem zapletena oz. ekstrudirana zgodovina je bil vpe-
ljan v preučevanje migracij z območja Istre (Ballinger 2012) v kontekstu
preučevanja italijanskih beguncev oz. premeščenih oseb po letu 1945, ki
so zapustile območje SZ Istre po tem, ko je na tem ozemlju oblast prevze-
la Jugoslavija s socialistično družbeno ureditvijo. Območje, po katerem je
potekala Parenzana, je zaznamovano s »težavno«, »zapleteno« zgodovino
z omenjenimi migracijami prebivalstva. Razpravo o slednjih je pogosto
spremljal molk o tem težkem obdobju zgodovine, poleg tega pa je bilo mi-
gracije treba pojasnjevati v okvirih repatriacije (Ballinger 2012). Šele pred
kratkim se je začela razprava, vključujoč vpletene strani, ki so jih ome-
njeni premiki prebivalstva travmatično zadevali (Hrobat Virloget 2021).
Zaradi opisanih razlogov lahko Parenzano opredelimo kot »sporno«, »te-
žavno« dediščino (angl. contentious herritage), ki jo zaznamujejo potenci-
alna konfliktnost pri interpretaciji, nelagodje in zelo problematične kon-
stelacije odnosov (Hamm in Schönberger 2021, 30).
Za raziskovanje Parenzane je primeren metodološki pristop etnogra-
fije (ne)mobilnosti (Gregorič Bon, Repič in Janko Spreizer 2013), v sklopu
katerega hojo opredeljujem kot raziskovalno metodo. Hoje ne pojmujem
le z gledišča fizične mobilnosti, pač pa kot posebno prakso, ki v poveza-
vi s kraji sproži simbolne pomene, različne spomine, asociacije in giba-

105