Page 142 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 142
Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2
Slika 3: Nadmorske višine zemljišč, pripadajočih Movražu, Dvorom in Rakitovcu
(vira podatkov: Agencija Republike Slovenje za okolje (b. l.),
Geodetska uprava Republike Slovenije (1995))
li in uravnali, kjer pa ti gradijo pobočja, so še vedno aktivna erozijska ža-
rišča (Ogrin in Možina 2005, 294 in 300).
Med pedogenetskimi dejavniki je na našem območju pomembna raz-
lika med apnencem, laporovcem in koluvialnimi sedimenti. Na apnenčas-
ti podlagi Kojniško-Žbevniške uravnave, Rakitovsko-Movraškega krasa
ter hrbta med Movraško valo in Sočergo se je zaradi topnosti kamnine
razvila tanjša oz. neenakomerno debela prst in je prevladujoča kamni-
tost površja. Debelejši sloj prsti je le v vrtačah, ki jih domačini imenuje-
jo doline. Njihova gostota na Rakitovsko-Movraškem krasu ni velika, po-
gostejše in večje pa so na njegovem vzhodnem delu med Rakitovcem ter
Dvori (Kovačič 2021, 90). Na debelino prsti so dodatno vplivali razgibano
površje in nakloni pobočij, ki so razlog za intenzivne pobočne procese in
tanjšo prst. V uravnanih »pasovih« med čeli narivov in v dnu Rakitovske,
zlasti pa Movraške vale se je debelejša prst razvila na lapornati preperi-
ni in koluviju.
142
