Page 21 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

Slika 2: Primer visoke, abrazijske obale v Sloveniji
(fotografija: Valentina Brečko Grubar, 2022)

jemno intenzivne urbanizacije slovenskega obalnega prostora, ki se od-
2
raža v visoki gostoti naseljenosti (več kot 1.500 preb./km v obalnih mes-
tih Koper, Izola in Piran) in različnih družbeno-ekonomskih dejavnostih
(Koderman, Razpet in Poklar 2021).
Na razvoj geomorfološke izoblikovanosti obale pomembno vplivata
gladina in gibanje morja. To velja tako za visoke kot nizke obale. Za izo-
blikovanost visokih obal smo že omenili pomen dosega morja in valov
do obalnih sten ter s tem pogojeno abrazijo, pri nizkih obalah pa gladi-
na morja in njeno spreminjanje »narekujeta« odlaganje naplavin, ki gra-
dijo obalne ravnice, od njihove višine pa je odvisna izpostavljenost popla-
vam. Zaradi bibavice se periodično izmenjujeta kopno in morje, gibajoča
voda ob vzvalovanosti premešča gradivo, ga sortira, postopoma oblikuje
v drobnejši ter bolj zaobljen material. Obsežne akumulacijske ravnice so
bile najprimernejše za ureditev solin, ki pa so jih pred visoko plimo mora-
li zavarovati z nasipi (slika 3). Srednja letna višina morja na mareografski
postaji v Kopru je leta 1960 znašala 215 cm, v letu 2019 pa že 226 cm, kar

21