Page 188 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 188

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            ki je arheološko najdišče, ter pestro rastlinstvo in živalstvo, ki sta zna-
            čilna za območje Rakitovskega krasa. Predvsem med konci tednov sta
            dobro obiskana hriba Lipnik in Kavčič, obiskovalci pa želijo več informa-
            cij o tem, kaj bi še lahko obiskali in si ogledali. Omenili so idejo, da bi
            Rakitovec postal ekološka vas ter da bi bila v vasi prodajalna domačih
            pridelkov in izdelkov, kjer bi lahko prodajali čebulo, česen, krompir in
            med pa tudi druge izdelke, npr. iz lesa, pletenja. Menijo, da bi bilo pre-
            več obiskovalcev v vasi moteče, in to vidijo kot nevarnost. Izpostavili so
            potrebo po ureditvi lastništva in načrtovanem prostorskem razvoju kra-
            ja. Nekateri pa so menili, da ni nepremostljivih ovir za razvoj različnih
            dejavnosti, potreben pa je pogum, da se domačini česa lotijo. Od gastro-
            nomskih posebnosti so omenili jote, mineštre in lazanje, »štrcade« (do-
            mače testenine), »krompir v zelnici« (kuhano kislo zelje s krompirjem,
            klobaso in česnom), »broskve« (podobno listnatemu ohrovtu) s krom-
            pirjem, »polento pastorini« (polenta in klobasa z omako), testenine in fi-
            žol, »štruklje z lukom« (s šalotko), od sladic pa istrske »kroštole« in ocvr-
            te miške oz. »flancole«. Sogovorniki v Zazidu so prav tako mnenja, da bi
            razvoj turizma ob primerni organiziranosti pomembno prispeval k ra-
            zvoju kraja. V naselju sta že dva hostla, ki obiskovalcem ponujata name-
            stitve, morali pa bi jim ponuditi več urejenih ter označenih tematskih
            oz. učnih poti za spoznavanje raznolikega rastlinstva in živalstva, poti
            za pohodništvo in kolesarstvo, možnost oskrbe ter nakupa kmetijskih
            pridelkov in izdelkov. Sogovorniki nam kot naravne zanimivosti omenijo
            vrhove v širši okolici vasi, Kraški rob z bunkerji, kot kulturne pa le cerkev
            sv. Martina, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena in je bila nedavno
            obnovljena. Med gastronomskimi posebnostmi so sogovorniki navedli
            kozji sir, suhomesnate izdelke (klobase, pršut), jote in druge istrske jedi
            ter vino, ki naj bi bilo posebnega okusa zaradi naravnih pogojev, saj je
            Zazid »zadnja vas pod Kraškim robom, kjer uspeva vinska trta«. Kot
            oviro za razvoj turizma vidijo predvsem oddaljenost od središč turizma
            ob obali ter slabo prometno povezavo – izpostavijo »ozko grlo« v Podpeči,
            ki onemogoča prihod večjega turističnega avtobusa.


            3.7 Naklonjenost ustanovitvi širšega zavarovanega območja narave
            na Kraškem robu
            Ob omembi pobude o širšem zavarovanem območju narave na njiho-
            vem območju, npr. krajinskem parku, so bili odzivi sogovornikov po-
            gosto odklonilni ali neopredeljeni. Spoznali smo, da sta glavna razloga


            188
   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192   193