Page 190 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 190

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            dih prebivalcev. Težava je neurejeno lastništvo nepremičnin, podobno kot
            v Podpeči in Zazidu. Kot ovire so izpostavili tudi pretežno starejše gospo-
            darje domačij, »saj je za razvoj potrebna energija mladih«, premajhno ak-
            tivnost prebivalcev na občinski ravni in neinformiranost o razvojnih na-
            črtih (predvidenih projektih) občine. Sogovornik D. iz Zazida je povedal:

                 Slaba povezava je prednost in je slabost. Slabost je to, da, recimo, ne more pri-
                 ti gor potujoča knjižnica, kamion z materialom za gradnjo hiše, večji avtobus.
                 Je nek zamašek, ki ti manjša promet. Pozitivna stvar tega pa je, da si tukaj
                 bolj v miru. Da imaš ta mir in ni tistega masovnega turizma, kot je, recimo,
                 po Hrastovljah, da si še zmeraj odmaknjen. Plus je to, da si zelo blizu Kopra,
                 Trsta, blizu avtoceste, ki te pelje v Ljubljano, pač kamorkoli, hkrati pa si daleč.

                 Prednosti sta tudi ohranjenost vasi ter gostoljubnost in prijaznost
            domačinov. Kot oviri so izpostavili neustrezno informacijsko infrastruk-
            turo ter neurejeno lastništvo nepremičnin.


            4 Spoznavanje razvojnih priložnosti z izvedbo anketne raziskave
            Z željo, da bi pridobili mnenja več domačinov in s tem preverili ter pog-
            lobili izsledke intervjujev, smo raziskavo razvojnih priložnosti nadgra-
            dili še z metodo anketiranja. Oblikovali smo 12 vprašanj zaprtega tipa,
            ki so se nanašala na ista področja kot vprašanja v intervjujih, in doda-
            li socio-demografska vprašanja ter vprašanje o povezanosti z domačim
            naseljem. Anketne vprašalnike (priloga 1) s priloženo pisemsko ovojni-
            co ter plačano poštnino smo razdelili gospodinjstvom s posredovanjem
            predsednikov krajevnih skupnosti v Zazidu in Rakitovcu ter predstav-
            nika vaške skupnosti v Podpeči. Ker je bil odziv manjši od pričakovane-
            ga, so študenti opravili še terensko anketiranje in vse odgovore kasne-
            je prenesli v spletno zbirko z orodjem 1ka.si. Anketo je skupno izpolnilo
            72 prebivalcev obravnavanih vasi, kjer je leta 2021 sicer živelo 259 oseb
            (Statistični urad Republike Slovenije b. l.b), kar predstavlja 27,8 % vseh
            prebivalcev. V Podpeči je na vprašalnik odgovorilo 12 oseb (7,3 % vseh pre-
            bivalcev), v Rakitovcu 36 (43 % vseh prebivalcev) in v Zazidu 24 (18,7 %
            vseh prebivalcev).
                 Med anketiranimi je bilo v naselju Podpeč 58 % žensk in 42 % moš-
            kih, v Rakitovcu 67 % moških in 33 % žensk ter v Zazidu 54 % moških in 46
            % žensk. V Podpeči in Zazidu je bila prevladujoča starostna skupina 30–39
            let, v Rakitovcu pa 18–29. Najmanj anketirancev je bilo starih 60–69 let in
            nad 70 let. V vseh treh naseljih skupaj je bil največji delež vprašanih v sta-


            190
   185   186   187   188   189   190   191   192   193   194   195