Page 65 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Novejši urbanizacijski procesi v občini Piran – primer naselij Lucija in Sveti Peter

ture in naselij sploh. Razvoj komunikacijskih sredstev je v nekdaj zapr-
te in težko dostopne vasi prinesel praktično »ves svet«, kar je pomenilo
med drugim tudi nove in različne poglede na urejenost bivalnega okolja.
Bistveno se je spremenil način življenja, saj so se spremenili tradicionalni
vedenjski vzorci in vrednote. Za prebivalce podeželskih naselij so se spre-
membe odražale v višji stopnji individualnosti in neodvisnosti od skup-
nosti, kar se je v določeni meri zrcalilo tudi v gradnji hiš in gospodarskih
objektov.
Območje slovenske Istre je v luči urbanizacijskih procesov preučeval
tudi Ravbar (1990), ki je analiziral razvoj obalne mestne regije pod vpli-
vom suburbanizacije. V raziskavi je avtor s pomočjo različnih kriterijev
opredelil obalno mestno regijo in mestna središča, primestna in suburba-
na območja ter ugotovil, da je leta 1986 na 26 % površja takratnih občin
prebivalo kar 93 % vseh prebivalcev iz obalne mestne regije, s čimer se na-
zorno kaže poselitveno težišče.
Med novejšimi raziskavami velja izpostaviti še Černeta in Kušarja
(2018, 216–217), ki predstavita model litoralizacije ob slovenski obali.
Slovensko Istro avtorja razdelita na tri različna strukturna in funkcijska
območja s specifičnimi lastnostmi: (a) visoko intenzivno obalno območje,
ki ga zaznamuje prostorska koncentracija prebivalcev in gospodarskih
dejavnosti v naseljih ob obali, v katerih se prebivalstvo stara; (b) subur-
banizirano območje v zaledju obalnih naselij, ki sega na prisojna pobočja
Koprskih brd in v katerem so opazni naraščanje števila prebivalcev ter
razmeroma ugodna starostna struktura in funkcijska pestrost, ki se kaže
v dinamični prostorski strukturi in heterogeni rabi zemljišč; (c) struktur-
no in funkcijsko neizrazito območje majhnih podeželskih naselij, ki se so-
očajo z odseljevanjem in s staranjem prebivalstva ter slabo razvitim go-
spodarstvom s prevlado gozdnih površin.
Različne vidike urbanizacijskih procesov in poselitve je (med dru-
gim) raziskoval tudi Janez Berdavs (2012), ki je na primeru Mestne ob-
čine Koper preučeval problematiko urbanih procesov v obdobju od osa-
mosvojitve do leta 2007. Kot navaja (str. 234), je to območje zaradi svoje
prostorske majhnosti, razgibanega površja in stisnjenosti med dve držav-
ni meji ter poudarjene specifičnosti v slovenskem okviru (obmorska lega,
milo podnebje) prizorišče križanja močnih in medsebojno zelo različnih
razvojnih teženj, od katerih so nekatere tudi v medsebojnem konfliktu.
Eden najočitnejših konfliktov izhaja iz že omenjene edinstvenosti obrav-
navanega območja – neposredne bližine morja –, zaradi česar je obmo-

65