Page 63 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Novejši urbanizacijski procesi v občini Piran – primer naselij Lucija in Sveti Peter

lovalnih zemljiških kategorij. Rast naselij je že desetletja povezana z že
omenjenimi procesi širitve njihovih zunanjih meja onstran zgodovinsko
in organsko pogojenih jeder. V sodobnosti največje dinamike rasti nima-
jo več mesta, ampak predvsem obmestna in tudi podeželska naselja, ki
posledično sprožajo funkcionalno in socialno razslojevanje na področju
bivanja, dela ter preživljanja prostega časa. Značilnosti tovrstnega na-
selbinskega razvoja so povezane z vplivi globalizacije, gospodarskim na-
predkom, s spremenjenimi oblikami življenjskih navad in posledično z
naraščanjem mobilnosti aktivnega prebivalstva, ki ob pomoči osebnih
prevoznih sredstev po potrebi dnevno premaguje vedno daljše razdalje.
Pri tem so se v Sloveniji najobsežnejša območja zgoščevanja zaradi ugo-
dne prometne dostopnosti oblikovala predvsem v obsežnejšem zaledju
vseh večjih mest in zgostitvenih območij, zlasti v ravninskih delih ob ve-
likih rekah pa tudi v obalnem oz. obmorskem pasu države (str. 14).
Obalni del štirih občin slovenske Istre je nedvomno eden izmed go-
spodarsko in družbeno najdinamičnejših, najgosteje naseljenih in tudi
strateško najpomembnejših območij Slovenije (Berdavs 2012, 234). To
se zrcali tudi v visoki stopnji urbanizacije, saj je leta 2020 na tem obmo-
čju 61,7 % prebivalstva živelo v mestih (Koderman, Razpet, Poklar 2021,
58), kar presega državno povprečje. Zaradi naglega gospodarskega razvo-
ja in priseljevanja je v zadnjih desetletjih število prebivalcev v mestih na-
raščalo, vse od 70. let 20. stoletja naprej pa lahko na njihovem obrobju
in v bližnjem zaledju opazujemo tudi izrazit proces suburbanizacije, ki
se med drugim odraža tudi v zmanjševanju obsega kmetijskih zemljišč.
Raziskava Černeta in Kušarja (2018, 202) je pokazala, da je izgubljanje
kmetijskih zemljišč zaradi gradnje infrastrukture, urbanizacije in zaraš-
čanja z gozdom sicer značilno za celotno obalno-kraško statistično regi-
jo, kljub temu pa je najintenzivnejše prav v obalnem delu slovenske Istre.
Dinamičen prostorski razvoj tega območja smo od študijskega leta
2017/2018 večkrat preučevali s študenti v okviru predmeta Geografija
poselitve in prebivalstva, ki je del dodiplomskega študijskega programa
Geografija. Pri opredeljevanju sprememb v prostorskem razvoju naselij
smo, kot je podrobneje predstavljeno v metodoloških pojasnilih, izhajali
iz letalskih posnetkov posameznih območij slovenske Istre, ki so bili za-
jeti v različnih letih, pridobljene rezultate pa smo nadgradili še s podatki
o gibanju števila prebivalcev iz popisov prebivalstva.

63