Page 67 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Novejši urbanizacijski procesi v občini Piran – primer naselij Lucija in Sveti Peter

južnih pobočjih Malijskega hriba in sega od Sečoveljskih solin na zahodu
do doline Drnice na vzhodu ter vse do Jernejskega potoka na jugu. Dotika
se sosednjih naselij Sečovlje, Korte, Malija, Nožed in Seča, samo naselje
Parecag pa sestavlja skupek zaselkov Čedola, Gočan, Gorgo, Nargočan in
Špilugola. Avtorji v raziskavi ugotavljajo, da poselitveno območje naselja
obsega 21 % njegove statistično opredeljene površine, pri čemer pa kar 87
% poseljenega območja spada v tip nestrjeno poseljenega območja, kar na-
zorno priča o razpršenem tipu poselitve. V obdobju med letoma 1992 in
2005, v katerem je potekala analiza, so se pozidana zemljišča v Parecagu
povečala za približno 7 %, s povprečno letno rastjo pozidanih zemljišč za
celo obdobje v višini 0,52 %. Med ugotovitvami izpostavljajo, da je nase-
lje Parecag del urbano-suburbanega kontinuuma, ki zajema celotno obal-
no območje slovenske Istre in sega od Ankarana na severu do slovensko-
-hrvaške državne meje na jugu. Dinamika rasti števila prebivalcev je tu
precej večja kot na državni ravni ali v primerjavi s povprečjem za vsa na-
selja, v katerih je potekala raziskava, saj se je med popisoma prebivalstva
leta 1991 in 2002 število prebivalcev povečalo za 21 %, zlasti na račun pri-
seljevanja iz urbanih naselij občine Piran, naraščalo pa je tudi število pri-
seljencev iz notranjosti Slovenije (Bole idr. 2007, 92–97).

3 Metodološka pojasnila
Analiza sprememb v novejšem prostorskem razvoju naselij Lucija in Sveti
Peter je bila izvedena na osnovi primerjave letalskih posnetkov v raz-
ličnih letih, ki si sledijo na približno dvajset let. Najstarejši posnetki, ki
smo jih uspeli pridobiti, izhajajo iz leta 1954 in so nam bili posredovani iz
Geodetskega zavoda Slovenije (1954). Ti posnetki so predstavljali začetno
stanje v analizi sprememb prostorskega razvoja omenjenih naselij. Ista
institucija nam je posredovala tudi posnetke iz leta 1971 (Geodetski zavod
Slovenije 1971), sledili pa so še posnetki iz let 1997 in 2020, ki so bili prido-
bljeni od Geodetske uprave Republike Slovenije (1997; 2020). Posnetki iz
leta 2020 so predstavljali končno stanje v naši analizi.
Posnetki iz let 1954 in 1971 so bili posneti v črno-beli tehniki ter niso
bili umeščeni v prostor, zato jih je bilo treba najprej georeferencirati. Ob
tem moramo poudariti, da je bil postopek georeferenciranja predvsem
pri posnetkih iz leta 1954 na nekaterih območjih zelo težaven, saj sta se
izgled pokrajine in obseg naselij (zlasti na območju Lucije) do danes zelo
spremenila, prav tako pa je bila kakovost teh posnetkov razmeroma sla-
ba. Postopek georeferenciranja se namreč izvaja z iskanjem skupnih točk

67