Page 62 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

delovnih mest in urbanega načina življenja iz mestnih središč v mestno
okolico, kar se v prostoru običajno odraža v številnih novih gradnjah
in preobrazbi naselij na podeželskih območjih (Kladnik, Lovrenčak in
Orožen Adamič, 2005).
Med slovenskimi geografi je urbanizacijske procese, vključno s su-
burbanizacijo, intenzivno preučeval Marjan Ravbar, ki je opozarjal na
svojstveno naselbinsko strukturo slovenskih mest, ki ima svoje vzroke
v naravnih in zgodovinskih razmerah. Proces suburbanizacije v Sloveniji
je povezoval z izboljšanim ekonomskim statusom prebivalstva in s spre-
membo vrednot v mestu in na podeželju, zlasti v luči želje po bivanju v
enodružinski hiši zunaj urbanih središč. Že leta 1992 je v raziskavi kot
enega izmed vzrokov, ki je pripomogel k razpršitvi prebivalstva okrog
mest, izpostavil razvoj avtomobilizma in dobrih prometnih povezav.
Med najprepoznavnejšimi značilnostmi slovenske suburbanizacije je iz-
postavljal njeno razširitev na nekdanja obdelovalna ali ruralna območja
in opozarjal, da se v Sloveniji prostorska organizacija naselbinskih siste-
mov razlikuje od tradicionalnih predmestij, saj novogradnje (v večini pri-
merov v obliki individualnih zasebnih hiš) s svojo netipičnostjo ustvarja-
jo neke vrste nepovezanost v tradicionalnih podeželskih območjih. Poleg
selitvenih tokov prebivalstva so, kot še navaja Ravbar, na intenzivni ra-
zvoj stanovanjske gradnje v obmestjih vplivali še drugi dejavniki, kot so
cenejša gradnja »v lastni režiji«, nižja cena zemljišč, povečevanje realnih
dohodkov prebivalstva, večje stanovanjske enote, dobra prometna dosto-
pnost in zadovoljevanje osebnih potreb, saj naj bi si večina Slovencev že-
lela živeti v enodružinski hiši (Ravbar 1992).
Med vzroki za pospešeno suburbanizacijo v Sloveniji je Ravbar (2005,
33) izpostavil ekonomske vzgibe urbane rasti, ki izhajajo predvsem iz viš-
jih cen gradbenih zemljišč in nepremičnin ter najemnin v mestnih sre-
diščih. Ocenil je, da je proces tovrstnega intenzivnega preseljevanja v
obmestna območja posledično povezan zlasti z nižjimi cenami nepremič-
nin na tem območju, povzroča pa zmanjševanje pomena centralnosti v
mestnih središčih in sočasno širjenje mestnih funkcij ter trgovinskih de-
javnosti proti obmestjem, kar pa prinaša razpršitev prebivalstva, urbane-
ga načina življenja in proizvodnje pa tudi služnostnih dejavnosti, uprave
in trgovine.
Kot ugotavljajo Bole idr. (2007, 13), lahko tako v večjem delu Evrope
kot tudi v Sloveniji že desetletja opazujemo nenehno povečevanje pozi-
danih zemljišč na račun zmanjševanja deležev drugih, predvsem obde-

62