Page 64 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

2 Urbanizacijski procesi v naseljih slovenske Istre
Med številnimi relevantnimi avtorji, povezanimi s preučevanjem urbani-
zacijskih procesov na območjih slovenske Istre, velja izpostaviti Mirjam
Požeš, ki je analiziranju sprememb v prostorskem razvoju podeželskih
naselij slovenske Istre namenila dobršen del svojega raziskovalnega opu-
sa. Pri tem je treba poudariti, da urbanizacijski procesi niso pomembno
zaznamovali le mestnih območij slovenske Istre, temveč tudi prostorski
razvoj podeželskih naselij v njihovem zaledju, še zlasti po drugi svetovni
vojni oz. letu 1954, ko je bilo odpravljeno Svobodno tržaško ozemlje in je
bila cona B priključena k takratni Federativni ljudski republiki Jugoslaviji
(1945–1963).
Mirjam Požeš (1990a, 157) je tako v svoji raziskavi na območju
koprskega podeželja med splošnimi značilnostmi ugotovila, da strnje-
nost poselitve narašča od notranjosti do obale, prevladujočo obliko pose-
litve predstavljajo manjše vasi in zaselki, njihova gostota pa se zmanjšuje
od obale v notranjost. Ugotavljala je (1990b, 333), da sta procesa deagra-
rizacije in urbanizacije podeželja povzročila bistvene spremembe v podo-
bi podeželskih naselij na koprskem podeželju, pri čemer je izpostavila več
pojavov: nefunkcionalnost starejših zgradb, ki v novih razmerah pogosto
ostajajo nenaseljene, prenovo objektov ne glede na morebitno prisotnost
elementov kulturne dediščine ter nastanek novih delov naselij, ki imajo
povsem spremenjena merila tako pri lokaciji in razporeditvi zgradb kot
tudi arhitekturi. Avtorica omenja, da so nekateri raziskovalci takšen ra-
zvoj podeželskih naselij problematizirali in označili kot stihijski, nekate-
ri pa so ga razumeli celo kot degradacijo kulturne pokrajine, ki vodi v iz-
gubo kontinuitete in identitete.
Kot še navaja Mirjam Požeš (1991, 11), je na spremembe v podeželskih
naseljih slovenske Istre močno vplivala industrializacija, ki je zlasti po
drugi svetovni vojni vaškemu prebivalstvu omogočila zaposlitev v ne-
agrarnih dejavnostih. Tako je proces deagrarizacije na eni strani prine-
sel izseljevanje prebivalcev v mesta, na drugi strani pa je z vzpostavitvi-
jo dnevnih migracij v zaposlitvena središča del prebivalstva ostal na vasi.
Zaposlitev izven agrarnih dejavnosti je pomenila neodvisnost od narav-
nih razmer za kmetovanje, kar se je v novejšem razvoju naselij kazalo
predvsem v pozidavi najkakovostnejših obdelovalnih površin in neupo-
števanju drugih naravnih razmer. Hiter tehnološki razvoj, ki je prav tako
značilnost tega obdobja, je imel z novimi gradbenimi materiali in teh-
nikami gradnje neposreden vpliv na način gradnje objektov, infrastruk-

64