Page 66 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

čje eno od središč slovenske prometne in turistične dejavnosti. Dodatno
se na obravnavanem območju porajajo tudi težave zaradi tekmovanja
med kmetijsko in prometno rabo prostora, prisotna pa so tudi naspro-
tujoča si mnenja glede zavarovanih območij oz. varstva narave nasploh.
Zaradi gospodarske uspešnosti regije, pridobivanja novih osrednjih, cen-
tralnih funkcij (tudi npr. z vzpostavitvijo univerze in njenih članic) in
splošne privlačnosti bivalnega okolja, ki jo predstavlja obmorski prostor,
je območje cilj priselitvenih tokov iz drugih predelov države. Vse našte-
to povzroča visoko dinamiko razvoja v prostoru in ustvarja močno tež-
njo po gradnji.
Kot še ugotavlja Berdavs (2012, 234), so k spremenjenim pogojem
prostorskega razvoja v Mestni občini Koper po letu 1990 pomembno pri-
spevali tudi obmejnost in spremembe na svetovni ravni, predvsem pa
proces globalizacije, ki je med drugim temeljito spremenil obseg in pro-
storsko strukturo tokov blaga, ljudi, kapitala ter informacij. Koper kot
pristaniško mesto predstavlja poleg Ljubljane na globalizacijske procese
najobčutljivejšo točko v slovenskem prostoru. Ravno zaradi omenjenih
sprememb pogojev razvoja, edinstvenosti pokrajine v slovenskem kon-
tekstu in njenega okoljskega pomena je širjenje grajenih površin v izbra-
nem območju ter obdobju pomembna raziskovalna tema. V analizi obse-
ga urbaniziranih površin Mestne občine Koper med letoma 1991 in 2007
je Berdavs (2010) izpostavil predvsem njihovo intenzivno rast, saj so se v
omenjenem obdobju te površine povečale za 39,2 %. Kot ugotavlja, je dob-
ra četrtina obstoječe strukture grajenih in sorodnih površin, ki je nasta-
jala stoletja, nastala v borih sedemnajstih letih. Urbane površine so leta
2007 pokrivale 2.659 hektarjev površine, od tega je od leta 1991 na novo
nastalo 749 hektarjev tovrstnih površin. Berdavs navaja, da pri prostor-
skem razvoju nista pomembni le hitrost in površina novourbaniziranih
površin, temveč tudi lokacija teh procesov. Na primeru koprske občine je
šlo predvsem za razpršitev poselitve in zgoščevanje površin v ozkem obal-
nem pasu. Urbane površine so najhitreje naraščale v Kopru, Ankaranu,
Bertokih in Spodnjih Škofijah, rast pa je bila velika tudi v naseljih, ob ka-
terih je potekala avtocesta proti Ljubljani (str. 240).
Z vidika pričujoče raziskave o novejših urbanizacijskih procesih v
izbranih naseljih občine Piran je relevantna tudi raziskava Boleta idr.
(2007), ki so sistematično preučevali spremembe pozidanih zemljišč v po-
deželskih naseljih Slovenije, med drugim tudi s študijo primera naselja
Parecag. Raziskovalci uvodoma navajajo, da se to razloženo naselje širi po

66