Page 9 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Predgovor

Kvalitativno raziskovanje temelji na stalnem dopolnjevanju, popravljanju in
neprekinjenem učenju. Lahko bi zapisali, da nikoli ne pridemo do konca ali
pravega bistva, da pa se temu vedno bolj približujemo – z neprekinjenim raz-
mišljanjem, dopolnjevanjem in učenjem.
Preučujemo v naravnem okolju ali na terenu in smo vključeni v proces, ki
je stalno podvržen spraševanju, refleksiji, prilagajanju pa tudi negotovosti, ali
smo na pravi poti, ali resnično odslikavamo stvarnost ali prakso in podobna
vprašanja, ki se nam porajajo v procesu raziskovanja.
Pri kvalitativnem raziskovanju nas zanima proces, razvoj in ne le rezultati,
torej ne le, kaj nekdo reče, stori ipd., ampak tudi, kako in zakaj je do tega
ali takega odgovora prišlo. Raziskovanje je proces, ki ga sestavlja nekaj pre-
pletenih in medsebojno povezanih stopenj; pričujoča knjiga sicer nadaljuje
s predstavitvijo stopenj procesa raziskovanja, kar je bila tudi tema predho-
dne monografije z naslovom Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od ideje do
podatkov. Tokrat se usmerjamo v obdelavo podatkov in njihovo predstavitev.
Monografija predstavlja pisno potovanje v jedro kvalitativnega raziskova-
nja. Pisanje o tej temi je odprlo tudi še nerazrešene dileme; marsikatera je bila
med pisanjem razrešena in pomagale so pri spoznanju, kaj je treba o kvalita-
tivnem raziskovanju približati bralcem – raziskovalcem.
Besedilo izhaja iz slovenske pedagoške metodologije, ki se je vseskozi po-
vezovala s svetovno metodologijo. Poskusili smo uravnotežiti na eni strani
slovensko metodološko tradicijo, predvsem pedagoško, in na drugi strani zu-
naj slovenskih meja razvijajočo se kvalitativno metodologijo.
Kvalitativno raziskovanje se je najprej začelo razvijati na področju antropo-
logije. Menimo, da se je zanimanje za novo raziskovalno paradigmo sprožilo
tudi na osnovi raziskav antropologinje Margaret Mead (2002), ki je objavila
odmevno knjigo, v kateri je predstavila tri različna plemena oz. tri različne
kulture, ki jih je preučevala v Novi Gvineji med letoma 1931 in 1933. V predgo-
voru knjige, ki je prvič izšla leta 1950 v New Yorku, je med drugim zapisala,
da mora antropolog nepristransko »gledati in poslušati ter osupel in z začu-
denjem beležiti tisto, česar ne bo mogel niti slutiti« (2002, str. 2). Dodala je,
da je resničen vzorec »v resnici refleksija oblike, ki se nahaja v treh kulturah
samih in sledi, kot sledijo kulturi, zapletenim in sistematičnim zmožnostim
naše skupne človeške narave« (str. 2).

9