Page 14 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

sti za začetnike v kvalitativnem raziskovanju. Ugotovitve in rezultati namreč
ne izhajajo samo iz podatkov, ampak zahtevajo premišljeno delo, da prepo-
znamo najpomembnejše elemente in jih zapišemo v koherentno ter prepri-
čljivo »zgodbo«,ki bo odgovorilanazastavljenaraziskovalnavprašanjain bila
skladna s pridobljenimi podatki (Miles idr., 2013).
Osrednjastopnjakvalitativneobdelavejerazčlembaalianalizavožjempo-
menu, ki označuje klasificiranje podatkov. Nekateri (npr. Dey (1998)) uporab-
ljajo tudi pojem drobljenje ali lomljenje podatkov, saj nas zanimajo podrob-
nosti, ki sestavljajo celotno sliko. Ne ostanemo pa pri teh podrobnostih, am-
pak iščemo povezave oz. odnose med njimi, ki so lahko vzročni, logični ipd.
ter predstavljajo osnovo konstrukcije nečesa novega ali novih ugotovitev, do
česar smo prišli na osnovi kvalitativne obdelave podatkov.
Mesec (1998) je izpostavil tri načela za kvalitativno obdelavo podatkov. Za-
pisal je, da:
1. obdelave ni mogoče ločiti od razlage ali interpretacije;
2. ni enega samega, splošno veljavnega postopka obdelave in
3. da je ključno stalno postavljanje vprašanj; dodali bi, da se moramo
stalno spraševati, ali ugotovitve res odslikavajo preučevano stvarnost.
Glede na navedeno je kvalitativno obdelavo podatkov možno izpeljati na
različne načine, kar smo že zapisali. Raziskovalec izbere način, ki njemu, na-
menu in ciljem ter raziskovalnim vprašanjem najbolj ustreza. Pri opisu obde-
lave opiše način obdelave podatkov in glede na izbrani način analizira kvali-
tativne podatke ter predstavi ugotovitve oz. rezultate.
Vogrinc (2008) predstavlja štiri načine obdelave podatkov:

1. vsebinsko analizo;
2. semiotično analizo;
3. hermenevtično analizo in
4. kvalitativno vsebinsko analizo.

V besedilu povzemamo navedene načine analize kvalitativnih podatkov
pa tudi nekatere naše pomisleke. Najprej torej predstavljamo obdelave, ki so
že predstavljene v naši slovenski pedagoški literaturi (npr. Vogrinc (2008)),
nato pa še nekatere druge, ki so tudi pogosto zastopane v domačih in tujih
kvalitativnih raziskavah. Tudi utemeljeno teorijo predstavljamo kot ločeno
vrsto obdelave podatkov, čeprav jo npr. Vogrinc (2008) predstavlja znotraj
kvalitativne vsebinske analize. Za drugačno predstavitev smo se odločili na
osnovi nekaterih virov (npr. Bücker (2020), Cho in Lee (2014)), ki prikažejo po-

14