Page 12 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

oz. metode obdelave uporabljamo prilagodljivo in domiselno, ker je gradivo
oz. so podatki, ki jih zberemo, vedno drugačni oz. različni. Kot navaja tudi
Saldana (2013), obstaja gradivo, za katerega je nujna uporaba kodiranja, in
gradivo, ko je uporaba kodiranja povsem nepotrebna in neprimerna. Kodi-
ranjejenamreč, kotpravi,leeden izmed načinov obdelave podatkovinne
edini.
Ne glede na izbiro vrste obdelave (metode ali analize), če je treba, najprej
ubesedimo oz. naredimo transkripcijo vsega gradiva, ki ni v besedni obliki,
npr.pomembnih slik,fotografij,posnetkovintervjujevipd.Šeleko imamo vse
podatke v besedni obliki, priporočajo (npr. Mesec (1998)) urejanje podatkov.
Besedno gradivo, ki vključuje različne besedne podatke, lahko urejamo na
več načinov.

– Lahko ga uredimo časovno ali kronološko, kar pomeni, da najprej pred-
stavimo gradivo, ki se nanaša na starejše obdobje, nato gradivo, ki se
nanaša na sedanji, trenutni čas.
– Lahko oblikujemo kakšen poseben sistem za urejanje. (Verjetno po-
znamo sistem UDK, ki je uveljavljen v knjižnicah.)
– Najpogosteje pa gradivo urejamo glede na cilje ali raziskovalna vpraša-
nja, kar pomeni, da vse podatke, ki jih dobimo z različnimi tehnikami in
pripomočki, uredimo tako, da združimo podatke, ki odgovarjajo na prvi
cilj ali raziskovalno vprašanje, nato podatke, ki odgovarjajo na drugi cilj
ali raziskovalno vprašanje, itn.

Ko vse gradivo oz. podatke ubesedimo in uredimo, sledi kvalitativna obde-
lavaoz.enaizmedkvalitativnihmetodalianalizobdelavepodatkov,zakatero
smo se predhodno odločili.
Proces kvalitativne obdelave lahko predstavimo tudi kot krožni proces in
kot neprestano postavljanje vprašanj. Kot je zapisal Mesec (1998), kvalita-
tivna raziskava poteka kot vrsta kratkih, zaporednih ciklov ali sekvenc, v kate-
rih si sledijo formuliranje problema, raziskovalna vprašanja, zbiranje gradiva
in analiza (sekvenčna analiza). Značilno je vračanje nazaj in preverjanje ali
povpraševanje o veljavnosti že ugotovljenih ter potrjenih ugotovitev. Pona-
vljajoči se krogi izkazujejo več sekvenc ali zaporedij in kažejo na pojem se-
kvenčne analize. Meščevo (1998) sekvenčno analizo bi lahko predstavili tudi
shematično (slika 1.1).
Tudi sama analiza kvalitativnih podatkov poteka kot nek krožni proces, ki
je glede na določeno vrsto analize bolj ali manj razčlenjen. Najpreprostejša
shema analize vključuje tri stopnje, kot vidimo na sliki 1.2. Rečemo lahko, da

12