Page 11 - Homo senescens II: izbrane teme

Vseživljenjsko učenje in starajoča se družba

nja v starosti in predstavlja dejavnike, ki prispevajo k večjemu blagostanju
in kakovostnemu življenju v starosti. V naslednjem poglavju je predstavljena
praksa čuječnosti kot pristop za izboljšanje psihičnega blagostanja in vzdrže-
vanje duševnega zdravja. Analizirani so tudi učinki programov čuječnosti na
starejše. V nadaljevanju je predstavljena starost kot družbeni konstrukt, pri
čemer avtor izhaja iz socialnega konstruktivizma. Odnos do starejših in po-
doba starosti sta namreč odvisna od družbenega ter kulturnega okolja. Od-
nos se oblikuje tudi preko medijev, od časopisov in televizije vse do spleta.
Pomembno temo predstavljajo tudi družinski medgeneracijski odnosi, ki jih
avtorji preučijo z vidika relacijske družinske terapije. Prvi del monografije
sklene prispevek, kjer je pozornost namenjena izzivom, s katerimi se soočajo
pri oskrbi starejših z demenco; predstavljen je primer tudi dobre prakse, ki
bistveno prispevka k zviševanju kakovosti življenja oseb z demenco.
Drugi sklop je usmerjen v strategije, s katerimi spodbujamo učenje in izo-
braževanje starejših. Predstavljena je prelomna izkušnja starosti prijazne uni-
verzevMariboru,kizdružujeupokojenevisokošolskeučiteljeinstemposkrbi
za ustrezno izobraževalno ponudbo za vse generacije ter uresničuje načela
vseživljenjskega učenja. Vpliv izobraževanja starejših na vsesplošno dobro
počutjepreučujeprispevek,kijenamenjenanalizi izobraževanjanapodročju
umetnosti, zlasti analizi izkušenj med pandemijo covida-19, ko so bila izobra-
ževanja omejena oz. prenesena v spletno okolje. Posebno obliko narativnega
učenja ob bralnih pogovorih predstavlja prispevek o bralnih pogovorih kot
obliki učenja za starejše; branje predstavlja v tretjem življenjskem obdobju
tudi pomembno iztočnico za pogovor in medsebojno povezovanje. Prispe-
vek o mednarodnem festivalu znanja in kulture starejših opisuje inovativno
prakso, ki je bila oblikovana zato, da bi omogočala vstop učenja in izobraže-
vanja ter ustvarjanja starejših v javni prostor; mednarodni festival znanja in
kulture je nastal na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Iz okolja
univerz za tretje življenjsko obdobje prihaja tudi poglavje o skupinski dina-
miki in motivaciji za udeležbo v izobraževalnih skupinah, katerega avtorica
je soustanoviteljica univerze za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji, dr. Ana
Krajnc; prinaša pomembno spoznanje, da izobraževalne skupine na univerzi
za tretje življenjsko obdobje razvijejo značilnosti primarne socialne skupine.
Drugi del skleneta raziskavi o informalnem učenju v javnem odprtem pro-
storu in o igrifikaciji kot delu neformalnega izobraževanja starejših.
Avtorji in avtorice v svojih prispevkih predstavljajo pestro paleto podro-
čij, izzivov in v njih se zrcali tudi pestrost znanstvenih disciplin, ki raziskujejo
področje starajoče se družbe in dolgoživosti. Pestrost se odraža tudi v raz-
ličnih definicijah in terminih, ki jih avtorji in posamezna strokovna področja

11