Page 104 - Homo senescens II: izbrane teme

Lučka Lorber in Peter Glavič

valne dejavnosti, tako na formalni kot na neformalni in priložnostni ravni.
Spoznanje, da je človeški kapital ključno gonilo razvoja, narekuje, da mora
politika tesno sodelovati z visokošolskimi institucijami z namenom nadgra-
dnje spretnosti in kompetenc prebivalstva z izobraževanjem odraslih – z dol-
gotrajnim učenjem in tudi e-učenjem. Alvin Toffler meni, da nepismeni v 21.
stoletju ne bodo tisti, ki ne znajo pisati in brati, ampak tisti, ki se ne morejo
naučiti, pozabiti in nato ponovno naučiti.
V prispevku boste spoznali, da pametno staranje¹ zahteva vsakodnevne
duševne in telesne dejavnosti ter da temelji na inovativnosti in ustvarjalnosti,
ne na stiskah. Medgeneracijski pogledi so ključnega pomena za razvoj hu-
mane, demokratične družbe, kar mora biti osnovno poslanstvo akademskih
institucij pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. Z medgeneracijsko solidar-
nostjo, s priznavanjem heterogenosti in raznolikosti znotraj ter med staro-
stnimi skupinami spodbujamo sodelovanje ter socialno kohezijo. Visokošol-
ske izobraževalne institucije, vključno z Univerzo v Mariboru, imajo nepogre-
šljivo vlogo pri zagotavljanju enakega dostopa do formalne in neformalne
izobrazbe vsem generacijam prebivalstva.
Poslanstvo starosti prijaznih univerz je usmerjeno v izobraževanje, pouče-
vanje, raziskave in inovacije za potrebe starajoče se družbe, kar omogoča de-
javno staranje in dvig kakovosti življenja. Aktivna vključitev upokojenih viso-
košolskih učiteljev, tako pri raziskavah in razvojnih projektih kot pri pedago-
škem delu, pomeni dodano vrednost institucionalne dejavnosti.
Podaljševanje življenjske dobe je eden najpomembnejših družbenih do-
sežkov in hkrati eden glavnih izzivov globalnega družbeno-ekonomskega
razvoja v začetku 21. stoletja. Vendar so demografske spremembe v glavnem
prepoznanekot grožnjain nekot priložnost zadvigkakovostičlovekovegaži-
vljenja. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization 2021)
je ta večplastni družbeni pojav označila kot staranje. Zapišejo, da se »stereo-
tipi (kako razmišljamo), predsodki (kako se počutimo) in diskriminacija (kako
ravnamo) nanašajo na del prebivalstva glede na starost«. Staranje pogosto
razumemo kot breme za družbo, povezano z naraščajočimi stroški za pokoj-
nine, s povpraševanjem po zdravstvenih storitvah in storitvah dolgotrajne
oskrbe. Pred nami je izziv, kako starost sprejeti kot naravno fazo človekovega
življenja, ne da bi jo v družbi stigmatizirali in označevali z negativnim poj-

¹ V strokovni literaturi se pojavlja več poimenovanj: pametno staranje, aktivno staranje, uspe-
šno staranje, zdravo staranje, pozitivno staranje, učinkovito staranje, kakovostno staranje, kre-
ativno staranje ipd. Vsako od poimenovanj izhaja iz določenega miselnega okvira. V tem bese-
dilu bomo uporabili besedno zvezo pametno staranje (angl. smart ageing).

104