Page 106 - Homo senescens II: izbrane teme

Lučka Lorber in Peter Glavič

– na demokratičnem konceptu znanja, po katerem je znanje pomembno
za krepitev socialne vključenosti, kohezije in sodelovanja;
– na ekonomskem konceptu znanja, po katerem znanje služi ustvarjanju
dohodka, blaginje in globalne konkurenčnosti;
– na konceptu usvajanja znanja, kjer novo znanje samo po sebi predsta-
vlja izhodišče.

Lahko bi torej rekli, da vseživljenjskoizobraževanje prispeva k razpršitvi zna-
nja, hkrati pa povečuje posameznikovo usvajanje novih znanj.
Vprispevkusmoseosredotočilitakonateoretičnekotnaempiričneugoto-
vitve, vključno s konceptualnimi vprašanji, povezanimi z mednarodnimi, na-
cionalnimi in regionalnimi pobudami ter s politikami s področja vseživljenj-
skega učenja in vloge visokošolskih izobraževalnih institucij pri razvoju ter
širjenju vseživljenjskega izobraževanja, učenja, prostovoljstva, mentorskih in
medgeneracijskih programov. Center za zaslužne profesorje in upokojene vi-
sokošolske učitelje (Univerza v Mariboru b. l.) na Univerzi v Mariboru svoje
cilje, tj. da Univerza v Mariboru postane starosti prijazna univerza, uresničuje
institucionalno na akademski ravni in generacijskopovezovalno v sodelova-
nju s študenti.

Demografski trendi in medgeneracijsko sodelovanje
V Sloveniji poudarjamo pomen oblikovanja nove vizije kulture kakovosti ži-
vljenja starejšega prebivalstva. V ospredju so dileme, kako zagotoviti spod-
budno okolje, da bi starejšim zagotovili samostojnost, neodvisnost in zakon-
ske pravice ter jim na ta način omogočili aktivno udeležbo v družbi. Leta 2017
je vlada Republike Slovenije sprejela »Strategijo dolgožive družbe« (Urad Re-
publike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2017). Dokument je
zasnovan na konceptu aktivnega staranja in predstavlja vsebinski okvir pre-
dlaganih sprememb, vizijo in cilje. Vključeni so predlogi in prilagoditve, prvič
potrebni za razvoj trga dela in izobraževanja, drugič za samostojno, zdravo
ter varno življenje vseh generacij in tretjič za vključenost v družbo pri obliko-
vanju okolja za dejavnost v vseh življenjskih obdobjih.
Ta dejstva morajo prepoznati univerze pri prilagajanju novim demograf-
skim izzivom in problematiko starejših vključiti v svoje razvojne strategije.
Prvi korak v to smer se že odraža v zavedanju potrebe po uresničevanju po-
slanstva starosti prijaznih univerz, tako na institucionalni ravni kot pri spod-
bujanju medgeneracijskega sodelovanja. Starosti prijazne univerze se odpi-
rajo in med svoje slušatelje vključujejo starejše tako na formalni kot nefor-
malni ravni izobraževanja.

106