Page 108 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 108

Lučka Lorber in Peter Glavič


                    Demografska gibanja zahtevajo nujno ukrepanje in iskanje družbenega
                  konsenza. V Sloveniji nas čaka še veliko dela, kar je očitno iz analize inde-
                  ksa dejavnega staranja (Active Ageing Index – AAI) za leto 2018. Slovenija je
                  bila med 28. članicami Evropske unije (EU28 – 35,7) na 23. mestu (SLO – 31,1).
                  22 kazalnikov AAI je razvrščenih v štiri skupine: zaposlitev (utež 35) (EU28 –
                  31,1; SLO – 26. mesto, 21,3), sodelovanje v družbi (utež 35) (EU28 – 17,9; SLO –
                  20. mesto 15,7), neodvisno, zdravo in varno življenje (utež 10) (EU28 – 70,7;
                  SLO – 15. mesto 70,0) ter sposobnost in spodbudno okolje za dejavno stara-
                  nje (utež 20) (EU28 – 57,5; SLO – 15. mesto 55,5). Slovenija ima med vsemi
                  članicami EU najnižji Ginijev index² neenakosti, in sicer 25,2 (United Nations
                  Economic Commission for Europe 2019; Hadner in Lorber 2020; Lorber 2021;
                  Glavič 2021a).
                    Nedorečena zakonodaja s področja trajnostne oskrbe starejših je eden
                  glavnih vzrokov zaostajanja, saj vpliva na kazalnike skrb za starejše odrasle,
                  neodvisno življenje in finančna varnost. Spodbudno je, da imamo družbene
                  in okoljske danosti, ki omogočajo dejavno staranje. Zato lahko pričakujemo,
                  da se bo s sprejeto zakonodajo in z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov
                  povečala dejavnost starejših na vseh področjih družbenega ter gospodar-
                  skega življenja. Priznavanje heterogenosti in raznolikosti znotraj ter med sta-
                  rostnimi skupinami spodbuja medgeneracijsko solidarnost, sodelovanje ter
                  socialno kohezijo.
                    PomembnazavezaMadridskegamednarodnegaakcijskeganačrta(United
                  Nations 2003) je podpiranje družin, ki skrbijo za starejše in spodbujajo med-
                  ter znotrajgeneracijsko solidarnost med svojimi člani. Medgeneracijska so-
                  lidarnost ni povezana le s številnimi demografskimi procesi, kot so staranje
                  prebivalstva, migracije in progresivna depopulacija, temveč tudi z izzivi de-
                  mokratične ureditve, podnebnih sprememb, nove pandemije, vojnih žarišč,
                  brezposelnosti zaradi digitalizacije in avtomatizacije, raznolikosti veščin ter
                  izobraževanja generacij (Klimczuk 2017).
                    Pred šestimi leti so ministri Ekonomske komisije Združenih narodov za
                  Evropo sprejeli Lizbonsko ministrsko izjavo (United Nations Economic Com-
                  mission for Europe 2017). Z njo so poudarili priložnosti in izzive, povezane z
                  daljšo pričakovano življenjsko dobo, s potrebo po enakosti spolov in z med-
                  generacijsko solidarnostjo. Zaveze temeljijo na prepoznavanju potenciala
                  starejših, spodbujanju daljše delovne dobe in zmožnosti za delo ter zagota-
                  vljanju dostojnega, dejavnega staranja. Pri dejavnem in pametnem staranju


                 ² Neenakost porazdelitve dohodka prikazujemo z Ginijevim koeficientom. Višji kot je, večja je
                  neenakost porazdelitve dohodka med gospodinjstvi (Statistični urad Republike Slovenije, b.l.).


                  108
   103   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113