Page 16 - Homo senescens II: izbrane teme

Vlasta Novak Zabukovec

odstotkov prebivalcev starejših od 65 let (Statistični Urad Republike Slovenije
b.l.). V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 445.000 prebivalcev, starih najmanj
65 let; v zadnjih desetih letih se je delež starejših povečal za 29 odstotkov. Pri
starejših (65 in več let) jih ima 48 odstotkov srednješolsko izobrazbo; osnov-
nošolskojihjepridobilo38odstotkov,višje-alivisokošolskopa14.Nekajmanj
kot petina ima razvite digitalne veščine. Podatki kažejo, da se med starejšimi
povečuje uporaba pametnih telefonov. Od tistih, ki uporabljajo mobilne te-
lefone, jih 58 odstotkov uporablja pametni telefon in 42 odstotkov mobilni
telefon s samo osnovnimi funkcijami, npr. z možnostjo klicanja ali pošilja-
nja SMS-sporočil. Do leta 2021 je med starejšimi prevladovala uporaba mo-
bilnega telefona, ki je omogočal le osnovne funkcije.
Demografska predvidevanja kažejo, da se bo delež starejših v družbi po-
membno povečeval, kar pomeni, da se bo morala tudi naša družba srečati z
vrsto izzivov na tem področju, kot so npr. zdravstvena in dolgotrajna oskrba,
preventivne aktivnosti, zaposlovanje starejših; lahko bi rekli, da mora družba
poskrbeti za ustvarjanje priložnosti za kvalitetno starost. V dokumentu »Stra-
tegija dolgožive družbe« (Urad Republike Slovenije za makroekonomske
analize in razvoj 2017, 21–26) so predstavljeni štirje stebri dolgožive družbe:
trg dela in izobraževanje, samostojno, zdravo in varno življenje, vključenost v
družboinoblikovanjeokoljazaaktivnostaranje.Strategijnebomopodrobno
predstavljali, poudarek bo le pri vidikih, povezanih s starejšimi. Pri zaposlova-
nju in izobraževanju je treba slediti spoznanjem strok o zdravstvenem stanju
starejših, ki kažejo, da sezdravjezačneobčutnoposlabševatišelepo73.letusta-
rosti (Börsch-Supan 2016). Zato je smiselno, da starejši ostajajo vpeti v delo
in izobraževanje. Posebej bi bilo na mestu ustvarjanje delovnih mest, kjer bi
lahko starejši s svojimi izkušnjami aktivno prispevali k delovnemu procesu. Z
ustreznim prestrukturiranjem delovnega okolja lahko družba poskrbi tako za
mlajše kot tudi starejše in vzpostavi pogoje za medgeneracijsko učenje. Da bi
naša družba spodbujala daljšo vključenost v delo, bi bilo treba sistemsko ure-
diti stalno izobraževanje in usposabljanje, kar bi starejšim omogočalo večjo
prilagodljivost in posledično zaposljivost. Starejši zaposleni imajo pogosto
svetovalno ali mentorsko vlogo, so pomemben člen v medgeneracijskem
sodelovanju na delovnem mestu, kar povečuje njihovo zadovoljstvo in ob-
čutek uspešnosti (Jelenc Krašovec 2018, 159). Vse to pa pomembno vpliva na
občutek vključenosti, sprejetosti in kompetentnosti, ki opredeljuje njihovo
blagostanje.
Rezultati raziskave mednarodnega ocenjevanja kompetenc Programme
for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC) iz leta 2016,
ki je potekalo pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in ra-

16