Page 127 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in institucionalna organizacija politične moči 2.3

Turčija 16 %

Ostale države 31 %

Ruska federacija 14 %

Madžarska 3 %
Bolgarija 3 % Italija 11 %
Grčija 5 %
Francija7 % Ukrajina 7 %
Poljska
7 %
Slika 2.10 Evropsko sodišče za človekove pravice, statistika sodb po državah
41
(1959–2021) (povzeto po European Court of Human Rights, 2022a)

je sodišče sprejelo odločitev, od tega je 9.634 vlog obravnavalo kot ne-
ustreznih (172 v letu 2021) glede na svoje pristojnosti, v 392 primerih
pa je razglasilo sodbo (v letu 2021 v sedmih primerih), pri čemer je v
342 primerih ugotovilo vsaj eno kršitev in zgolj v 24 primerih nobene
41
(European Court of Human Rights, 2022a in 2022b).
Kot je razvidno s spletne strani Sveta Evrope, v okviru katerega je
formalno vzpostavljeno delovanje Evropskega sodišča za človekove
pravice, je bilo v Sloveniji do sedaj največ sodb povezanih z vsebinami
spoštovanja pravic do življenja in do družinskega življenja, do lastni-
ne pa tudi do svobode izražanja in pravic žensk. Prva pravnomočna
sodba od slovenskega članstva v Svetu Evrope 14. maja leta 1993 ter
ratifikacije Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temelj-
nih svoboščin 28. junija 1994 je bila v zadevi Rehbock (29462/95) 28.
42
novembra 2000. Med najodmevnejšimi pa so tudi sodbe v zadevah:
41
Podrobneje na spletni strani Evropskega sodišča za človekove pravice: https://www.echr.coe
.int/pages/home.aspx?p=hearings/gcpending&c.
42
Pritožnika Ernsta Rehbocka, nemškega državljana, rojenega leta 1959, je 8. septembra 1995
slovenska policija aretirala v Doliču. Pritožnik je bil obtožen trgovanja z mamili in tihota-
pljenja ter pridržan. Njegova zahteva za izpustitev z dne 3. oktobra 1995 je bila zavrnjena
26. oktobra 1995. Druga zahteva za izpustitev, ki jo je pritožnik vložil 29. novembra 1995, je
bila zavrnjena 22. decembra 1995. 29. aprila 1996 je Višje sodišče v Mariboru potrdilo prvo-
stopenjsko sodbo, s katero je bil pritožnik obsojen kaznivih dejanj, povezanih z mamili, in
ga obsodilo na 17 mesecev zapora. Okoliščine prijetja in njegovega pridržanja, med katerimi
je bil Rehbock poškodovan, so bile za stranki sporne. Po zdravniškem pregledu 9. septembra
1995 so bili Rehbocku diagnosticirani dvojni zlom čeljusti in zmečkanine obraza. Pritožnik je
zavrnil operacijo, ves čas pa opozarjal, da je bil izpostavljen nečloveškemu in ponižujočemu
ravnanju ter da mu ni bila zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba, na kar se je skliceval
tudi v tožbi, ki jo je vložil na Evropsko sodišče za človekove pravice. To mu je v končnem odlo-

127