Page 126 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic

Prepleteno in živahno institucionalno mrežo človekovih pravic na
izbranih primerih institucij države oz. javnega in nedržave oz. zaseb-
nega sektorja strnjeno predstavljamo v preglednici 2.6. Preko delova-
nja teh institucij se odražajo tako vzorci njihovih uspešnih in manj
40
uspešnih praks kot tudi njihovega neposrednega ali posrednega (so)
delovanja pri vsebinah človekovih pravic, ki se odvija v že omenjeni
mezo sferi političnega delovanja.
Kot smo že spoznali skozi teoretski okvir (novega) institucionaliz-
ma, je pravnoformalno raven delovanja neke institucije treba poznati
tudi skozi njeno dejansko delovanje in izkušnje. To nam pri vsebinah
človekovih pravic na najobjektivnejši način lahko omogočijo dostopni
statistični podatki o delu preučevanih institucij, o čemer posebej piše-
mo tudi v naslednjem poglavju knjige, podatke same pa kot pomem-
ben vir za opisovanje delovanja institucij in vsebin človekovih pravic
uporabljamo že v nadaljevanju pričujočega poglavja.
Kako velik je lahko razkorak med formalnim in dejanskim institucio-
nalnim delovanjem na primeru varovanja človekovih pravic s strani dr-
žavnih institucij, nam kažejo podatki longitudinalnega pregleda delo-
vanja Evropskega sodišča za človekove pravice (2022). Iz njih je možno
razbrati, da je od začetka svojega delovanja leta 1959 do leta 2021 sodiš-
če prejelo okoli 957.300 prijav in izdalo 24.511 sodb (v letu 2021 je bilo
prijav 70.150 in izdanih 1.105 sodb, ki so se nanašale na 3.131 prijav). V
84 % sodb od leta 1959 dalje je sodišče ugotovilo vsaj eno kršitev kon-
vencije s strani tožene države. Skoraj 40 % kršitev, ki jih je ugotovilo
sodišče, se nanaša na problematiki nespoštovanja načela pravičnosti
nižjih sodišč (16,55 %) ter dolžine sodnih postopkov (18,28 %). Druga
najpogosteje ugotovljena kršitev se nanaša na pravico do zagotavlja-
nja svobode in varnosti (13,5 %), v več kot 12 % primerov pa je sodišče
ugotovilo resno kršitev zagotavljanja pravice do življenja ali prepovedi
mučenja in nečloveško ali ponižujoče ravnanje. V celotnem 62-letnem
obdobju je približno 40 % vseh sodb zadevalo tri države članice Sveta
Evrope: Turčijo (3.820), Rusko federaciji (3.116) in Italijo (2.466). V letu
2021 je 24 % sodb zadevalo Rusko federacijo, 21,7 % Turčijo, 16 % Ukra-
jino, 8 % Romunijo in 5,2 % Italijo (European Court of Human Rights,
2022a in 2022b).
Za primer Slovenije lahko skozi čas vidimo, da je bilo iz države na
sodišče vloženih 10.136 vlog (234 v letu 2021). Za 10.026 od teh pobud

40
V preglednici izbrani primeri označeni z *.

126