Page 149 - Politike človekovih pravic

Raziskovanje in merjenje politik človekovih pravic 3
• opisovanje (angl. description) vsebin, situacij, dogodkov, poveza-
nih s problemom;
• pojasnjevanje (angl. explanation) fenomenov, povezanih s proble-
mom;
• ocenjevanje (angl. evaluation) preučevanih problemskih vsebin,
• napovedovanje (angl. forecasting) prihodnjih možnih korakov, po-
vezanih z raziskovanimi vsebinami problema;
• svetovanje (angl. advocacy) o preučevanih problemskih vsebinah,
vidikih, možnih rešitvah;
• metaanaliza oz. teoretsko testiranje, preverjanje drugih razisko-
valnih ugotovitev oz. raziskav.

1 Posledično se tudi odločamo med naslednjimi tremi temeljnimi dile-
mami, ki bodo nadalje usmerile tudi našo izbrano zvrst raziskovanja:

1. deskriptivna dilema – »kaj je«, kot npr.: kaj sploh dela preučeva-
na institucija glede človekovih pravic, koliko in katere človekove
pravice so bile kršene; koliko in kakšne sankcije so bile uvedene za
kršitve; ali se spremlja kršitve človekovih pravic;
2. normativno-primerjalna dilema – primerjanje »kaj je« in »kaj bi
moralo biti«, npr.: ali se je obseg kršitev človekovih pravic pred
obstojem institucije, pred oz. po uvedbi nekega ukrepa povečal/
zmanjšal – za koga, kdaj, kako se to vidi; ali smo z uvedbo novih na-
činov zaščite človekovih pravic izpolnili zastavljeni cilj v strategiji
večjega varstva človekovih pravic; ali smo z uvedbo novega modela
spremljanja zaščite človekovih pravic upravičili obstoj te meritve;
3. razmernostna dilema – »kaj je drugače«, kjer gre za raziskovanja
odnosov, vzrokov, posledic, učinkov, povezav, sprememb, npr.: kaj
je vplivalo na (ne)spoštovanje normativnih aktov varovanja člove-
kovih pravic; ali v demokratičnejših okoljih obstaja večja verjetnost
zaščite človekovih pravic; kakšne rezultate je prinesla uvedba novih
mehanizmov za zaščito človekovih pravic, za koga, kdaj, s kakšnimi
spremembami; ali so ocene stalnega spremljanja stanja varovanja
človekovih pravic pripomogle k višjemu standardu.

Kot ključne motive glede na izbrane vsebinske vidike problema,
postavljene vsebinske cilje in raziskovalne usmeritve lahko tako oprede-
limo tudi raziskovalne motive, ki se v primeru preučevanja politik pove-
zani z enim od naslednjih objektov prepoznavanja (Pennings idr., 1999):

149