Page 150 - Politike človekovih pravic

3 Raziskovanje in merjenje politik človekovih pravic
• pravilnosti (angl. regularities) v preučevanih vsebinah;
• medsebojni odnosi (angl. relationships), ki se vzpostavijo znotraj
preučevanih vsebin;
• procesi institucionalizacije (angl. process institutionalisation) poli-
tičnega življenja, povezani s preučevanimi vsebinami;
• spremembe (angl. changes), ki jih povzročijo preučevane vsebine.

2 Sorodno prikazanemu, a razdeljeno neposredno po liniji pravno –
politično dejansko lahko povzamemo še Landmanovo (2004, 411) lo-
čevanje naslednjih treh skupin vsebin »merjenja» človekovih pravic,
ki smo jih pogosto zasledovali že skozi prikaze vsebin v predhodnih
poglavjih:

1. načelno (angl. principle) oz. normativno merjenje pravic, kot je za-
vedeno v nacionalnih in mednarodnih pravnih dokumentih;
2. dejansko (angl. in practice) oz. vsakodnevno merjenje pravic, kot
jih znotraj neke države uživajo posamezniki in skupine;
3. kot posledica vladnih politik oz. odločitev politike za (ne)delova-
nje.

V opisanem raziskovalnem procesu posebno mesto zasedata tudi na-
bor in izbor za raziskovalne vsebine najoptimalnejših oz. najustreznej-
ših raziskovalnih metod, tehnik in analitičnih postopkov zbiranja, merjenja,
obdelave ter analize potrebovanih podatkov. Landman (2006) na polju po-
litološkega raziskovanja človekovih pravic kot najboljši okvir za analizo
predlaga kombinacijo kvantitativne (pozitivistične, prvenstveno univer-
zalne in deduktivne) ter kvalitativne (postpozitivistične in prvenstveno
specifične ter induktivne) metodologije, ki je hkrati zmožna poiskati
razlike v količinskem obsegu (»koliko«) in vsebinskem oz. kontekstual-
nem pogledu (»zakaj«, »kdaj«, »kako«, kdo« o politiki in človekovih pra-
vicah). Razpon zelo raznolikih možnih raziskovalnih pristopov avtor
strnjeno prikaže v preglednici 3.1 (Landman, 2006, str. 60).
Ko se lotevamo raziskovalnega koraka, vezanega na zbiranje ter na-
daljnjo analizo podatkov, se je nadalje treba zavedati ločnice in poseb-
nosti med t. i. primarnimi in sekundarnimi podatki. Za primarne podatke
velja, da jih raziskovalci kot takšne prav s svojim raziskovalnim delom
zberejo šele prvič in samostojno, medtem ko za sekundarne podatke
velja, da že obstajajo, da so jih pred nami oblikovali ali zbrali že drugi
in jih mi (ponovno) uporabimo za lastne raziskovalne potrebe. Zbira-
nje podatkov in metode njihove analize na polju politike človekovih

150