Page 145 - Politike človekovih pravic

3 Raziskovanje in merjenje

politik človekovih pravic 3

Skozi vso dosedanjo vsebino smo lahko spoznali, da je razisko-
vanje, še bolj pa ideja merjenja človekovih pravic v politiki izjemno
zahtevna, občutljiva, krhka, če zaradi prisotnosti čustev, subjektiv-
nega in vrednotno osredotočenega karakterja politike pa tudi člove-
kovih pravic ne celo skoraj nemogoča naloga. Za vsebine človekovih
pravic (pa tudi politike) je zato značilno, da so te po svojem značaju
praviloma problemske, vsebinsko zapletene ter vrednotno in etično
»obremenjene». Znanja ter pravila družboslovnega in politološkega
raziskovanja pa so tista, ki nam pomagajo, da se opisanim omejit-
vam in bojaznim znamo izogniti ter znamo pojav, vlogo, težo, po-
membnost pojava različnih oblik politike na polju človekovih pravic
strokovno utemeljeno in temu ustrezno nevtralno preučevati (ali
se temu vsaj približati; op. avt.). Omenjena znanja, ki jih bomo po
navedenem zaporedju v tem poglavju tudi prikazali ter opisali na
konkretnih izbranih primerih raziskovanja politik človekovih pra-
vic, vsebujejo naslednje zaporedje raziskovalnih korakov (npr. Mc-
Nabb, 2010, str. 10):
• celovita opredelitev vsebine problema, ki ga raziskujemo;
• opredelitev namenov, ciljev, pričakovanj raziskovanja opredelje-
nih vsebin ter s tem povezanih raziskovalnih vprašanj;
• poznavanje celotnega nabora raziskovalnih zvrsti in nadaljnji iz-
bor najprimernejše zvrsti;
• poznavanje in uporaba temeljnih pravil izbrane raziskovalne zvr-
sti;
• ravnanje z raziskovalnimi podatki;
• analitične veščine;
• refleksija in sporočanje ugotovitev.

145