Page 40 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Metoda dela z besedilom

katerih učenci spoznavajo, preverjajo, poglabljajo, ponavljajo in utrjujejo
učno snov s pomočjo različnih pisnih virov. K slednjim spadajo knjige, uč-
beniki, umetniška besedila, strokovni in časopisni članki, avtentična bese-
dila, raziskovalna in znanstvena poročila, prav tako pa sem uvrščamo tudi
e-gradivo, kar opredeljuje pisne vire v elektronski obliki. Izbrana učna me-
toda lahko poteka v različnih učnih oblikah, v različnih etapah učnega pro-
cesa in preko različnih didaktičnih strategij poučevanja, od tradicionalnega
do odprtega pouka (Valenčič Zuljan in Kalin, 2020).
Na začetku učenci berejo, da bi razvili svojo tehniko branja, pri čemer je
pomembno, da je učitelj posebej pozoren na pravilno razumevanje prebra-
nega. Pozneje, ko je učenec sposoben funkcionalno brati, berejo različna be-
sedila z namenom doseganja različnih ciljev, kot je ponavljanje in pridobi-
vanje novega znanja, hkrati pa se ob tem navajajo na besedilo kot vir znanja
(Valenčič Zuljan in Kalin, 2020). Metoda dela z besedilom naj bi se uporabljala
od prvega razreda osnovne šole naprej, čeprav učenci takrat še ne obvladajo
branja z razumevanjem, se pa s to metodo nanj navadijo (Tomić, 1999).
Metode dela z besedilom predstavlja zanesljiv in stalen vir informacij. Ena
izmed pozitivnih plati je, da se učenec lahko k besedilu po lastni želji večkrat
vrne, da pridobi, poglobi ali ponovi znanje. Prav tako služi obnavljanju po-
zabljenega, odpravljanju napak in preverjanju znanja. Pomembno pa je, da
zna učitelj vsako besedilo skrbno pripraviti in posredovati tako, da krepi in
spodbuja učenčevo razmišljanje. Ravno tako mora na različne načine prever-
jati, ali so učenci glede na zastavljene cilje ustrezno dojeli snov, kar zahteva
ustrezno načrtovanje in nadgrajevanje učne metode z drugimi, kar je tudi
pozitiven vidik njene uporabe. Zelo pogosto se ta učna metoda prepleta z
učno metodo praktičnih del, učno metodo pogovora in drugimi metodami
(Valenčič Zuljan in Kalin, 2020). Ena izmed njenih glavnih prednosti je ta, da
učencepostopomanavajaksamostojnostiinavtonomnosti,znjenouporabo
dobijo pregled nad lastnim znanjem, se začnejo sami učiti in se lahko vedno
vrnejo nazaj na obravnavo snov, ki jo lahko po želji kadar koli ponovno utr-
dijo. Dobra plat te metode se skriva v njeni prilagodljivosti, saj je uporabna
pri usvajanju nove učne vsebine, za poglabljanje in širjenje znanja. Prav tako
pa učence usposablja za samoučenje (Tomić, 1999).
Obstajajo tudi bralne strategije, ki jih uporabimo pred, med in po branju
besedila. Bralne strategije pred branjem spodbujajo aktiviranje predznanja
učencev, pomagajo določiti namen branja, zgradbo vsebine in napoved do-
gajanja ter spoznati strategije za postavljanje vprašanj. V drugi fazi, ki poteka
med branjem, se učenci z bralnimi strategijami naučijo dopolnjevati manj-
kajoče podatke, opredeliti zaporedje dogajanja, označiti nove informacije in

40