Page 42 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Metoda dela z besedilom

seštejemo, potrebujemo za izvedbo učne metode dela z besedilom okrog
devetdeset minut. Prostorska ureditev je pomembna v zadnji fazi, ko učence
razdelimo v skupine. Izvedemo jo v prostoru s pomanjkljivim pohištvom, da
imamo dovolj manevrskega prostora za spreminjanje sedežnega reda miz in
stolov. Sedežni red preoblikujemo v obliki kroga ali štirikotnika, da je omo-
gočen skupen pogovor. Nenazadnje potrebujemo tudi ustrezne pripomočke
oz. gradivo, ki so v tem primeru natisnjeno besedilo in pisala za označevanje
le-tega (Brečko, 2002).
Učenci se ob uporabi izbrane učne metode seznanijo z različnimi vr-
stami besedila. Ta so lahko stvarna/neumetnostna, leposlovna/umetnostna
in znanstvena, preko česar spoznavajo različne vrste in zvrsti pisnih gradiv.
Najpogosteje se metodo uporablja pri posrednih učnih oblikah, kot so in-
dividualno delo, skupinsko delo in delo v tandemu, kljub temu pa ima po-
membno vlogo tudi pri neposrednem pouku, in sicer frontalni učni obliki.
Zlasti je pomembna pri učencih prve triade osnovne šole, ko učitelj razredu
glasno bere, saj učenci takrat še ne znajo samostojno brati (Valenčič Zuljan
in Kalin, 2020).

Vloga branja pri učni metodi dela z besedilom
V današnji družbi dobiva učna metoda dela z besedilom z vidika izobraže-
vanja vse večji pomen, saj z njo dosegamo materialne in funkcionalne cilje
pouka. Učenci ne pridobijo samo novega znanja, temveč tudi razvijajo spre-
tnost funkcionalnega branja. Funkcionalno branje je branje, kjer oseba bere
z razumevanjem in s sposobnostjo kognitivne predelave informacij, predsta-
vlja pa kompleksno zmožnost posameznikovega razumevanja. Ker je funk-
cionalno branje ključnega pomena za vseživljenjsko učenje in pridobivanje
spretnosti na različnih področjih, je bistvenega pomena razvijanje le-tega. V
ta namen je poleg splošne spretnosti prepoznavanja smisla besed in povedi
pri učencih koristno načrtno ter postopno razvijanje branja na višji ravni. Pri
razvijanju funkcionalne pismenosti imajo pomembno vlogo inštruktivna be-
sedila, ki učence preko opisanega postopka vodijo, da samostojno izpeljejo
določeno aktivnost/dejavnost, sestavijo določen predmet, opravijo določen
postopek in izvedejo določen gib. Nato sledita branje posamičnih navodil
ob istočasnem ogledu slikovnega prikaza sosledja korakov in izpeljava posa-
meznih dejanj/aktivnosti (Valenčič Zuljan in Kalin, 2020).
Pogoj za uporabo te učne metode je spretnost branja učencev. Za to učno
metodo je značilno pojasnjevalno in usmerjeno (dirigirano) branje. Pri učen-
cih, ki dosegajo nižjo raven branja, se učitelj poslužuje pojasnjevalnega bra-
nja, za katerega je značilno, da v začetku poteka v frontalni učni obliki. Učitelj

42