Page 14 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Argumentacija

demonstracijsko argumentiranje. Toda način razmišljanja v razpravi, ko tvo-
rimo argumente za ali proti in kritiziramo, ali upravičujemo določeno tezo,
zahteva določene tehnike, ki so v sodobni logiki pozabljene, vendar narava
teh razmišljanj ni ušla Aristotelu, očetu formalne logike (Perelman, 1979, v
Cummings, 2010).
Van Eemeren idr. (1987) v delu Handbook of Argumentation Theory: A Criti-
cal Survey of Classical Backgrounds and Modern Studies argumentacijo defini-
rajo kot socialno aktivnost, intelektualno aktivnost, verbalno aktivnost, stvar
mnenj, utemeljitev ali zavrženje mnenj, kot konstelacijo trditev ali kot prido-
bitev odobritve občinstva.
V nadaljevanju opredeljujemo argumentacijo glede na kontekst (Van Ee-
meren idr., 1987):

• Argumentacija kot socialna aktivnost. Argumentacija je človeška aktiv-
nost, ki je usmerjena v ljudi. To so lahko druge osebe, ni pa nujno, saj se
lahko posameznik pogovarja sam s sabo in išče pluse ter minuse. Kljub
temu pa je narava argumentiranja taka, da zahteva več oseb, ki lahko
reagirajo na argumente drugih.
• Argumentacijakot socialnaaktivnost. Argument je zasnovan na misli, to
pomeni, da je oseba, ki je podala nek argument, o tej temi tudi razmi-
šljala. Torej je pri argumentiranju razum ali intelekt najpomembnejši,
čustva pa so sekundarnega pomena.
• Argumentacija kot verbalna aktivnost. Argumentacija nujno potrebuje
uporabo jezika,sajposameznik pri argumentiranjutvori stavke,povedi,
ki so lahko ustne ali zapisane. Skoraj pravilo je, da se pri argumentiranju
uporablja pogovorni jezik, saj je ta bolje razumljen. V primerih, ko so vsi
udeleženci iz iste stroke ali pa poznajo strokovne izraze, se strokovni
jezik lahko uporablja.
• Argumentacijakotstvarmnenj.Argumentacijavednozadevanekotemo,
nek subjekt. Posameznik mora imeti o tej temi oblikovano neko mne-
nje, da pa bi prišlo do prave argumentacije, mora drug posameznik
imeti nasprotno ali drugačno mnenje.
• Argumentacija kot utemeljitev ali zavrženje mnenj. Namen argumenta-
cije je predvsem utemeljiti in potrditi ali zavrniti oz. zavreči neko mne-
nje. Argumentiranje je torej usmerjeno v napad ali obrambo nekega
mnenja. Gre torej za ponujanje, zagovarjanje, upoštevanje in pričako-
vanje kritike.
• Argumentacija kot konstelacija trditev. Argumentacija je sestavljena iz
konstelacije trditev, s katerimi skušamo potrditi ali zavreči neko mne-

14