Page 103 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

V hipokampusu je velika gostota receptorjev za kortizol. Visoka raven kortizola
zmanjšuje ekscitatorno aktivnost nevronov in nevrogeneze ter vodi v propad živč-
nih celic. Pri kroničnem stresu se del hipokampusa lahko poškoduje (»nevroto-
ksičnost« kortizola, živčne celice dobijo premalo glukoze), rezultat česar so lahko
težave s spominom in učenjem. Raziskave so pokazale, da kronični stres v hipo-
kampusu spremeni sinaptično plastičnost, povzroči morfološke spremembe ter
zmanjša nastanek novih živčnih celic in dolgoživost nevronov (Kim in Diamond,
2002). Propad živčnih celic in zmanjšana nevrogeneza ob visokem kortizolu sta
povezana tudi z zmanjšano ekspresijo nevrotrofnega možganskega faktorja (angl.
brain-derived neurotrophic factor – BDNF ).
6
Akutni in kronični stres imata pri podganah spolno specifične posledice. Akutni
stres pri samcih povzroča razrast, pri samicah pa redukcijo dendritov hipokampal-
nih nevronov. Kljub temu kronični stres pri samcih povzroča bolj razširjen propad
nevronov (lezije) kot pri samicah (Slika 7.12).

7.3.6 Prefrontalni korteks (PFC) in stres

PFC med drugim regulira kognitivne procese (npr. načrtovanje, pozornost, reševa-
nje problemov in čustva). Med stresnim odzivom je lahko njegova aktivnost pove-
čana (pozornost, budnost, kontrola) ali zmanjšana (panika).

PFC je povezan s kortikalnimi in subkortikalnimi področji. Dorzolateralni PFC je
ena od evolucijsko najmlajših možganskih regij. Povezuje se s senzoričnimi in z
motoričnimi kortikalnimi področji, regulira pozornost, sodeluje pri sprejemanju
odločitev, delovnem spominu in drugih kognitivnih procesih (posredno tudi pri
socialni kogniciji). Ventromediani korteks se povezuje s subkortikalnimi področji
(amigdala, nucleus accumbens, hipotalamus), ki generirajo čustva, in preko tega
nadzoruje čustva. Del PFC vpliva na delovanje striatuma tako, da inhibira družbe-
no manj sprejemljive odzive. PFC posredno ali neposredno vpliva na izločanje do-
pamina (substantia nigra, VTA) in noradrenalina (locus coeruleus). Če je raven nora-
drenalina optimalna, to še dodatno okrepi »pametno regulacijo« delov PFC. Deli
PFC so med seboj dobro povezani, tako lahko v »nestresnih situacijah« generirajo
»premišljene« čustvene odzive, misli in aktivnost.

V stresnih situacijah pa amigdala aktivira stresne poti v hipotalamusu in možgan-
skem deblu. Posledično se zviša raven NA in DA. Slednje poviša aktivnost amig-
dale do mere, ki vodi v občutek strahu, hitre in nepremišljene čustvene odzive ter
zmanjša sposobnost PFC za generiranje delovnega spomina in regulacijo pozor-
nosti (Slika 7.13).
6 BDNF je rastni faktor, ki pomaga živčnim celicam preživeti, se diferencirati in delovati.

103