Page 101 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

RN se povezuje z različnimi deli možganov (neokorteks, striatum, amigdala, ven-
tromediani PFC). Pri kroničnem stresu pride do motenj v regulaciji serotonergične
poti med RN in PFC, kar okvari procesiranje informacij v PFC ter vodi v depresivne
in druge afektivne motnje. Inaktivacija ventromedianega PFC pri podganah izniči
kognitivno kontrolo serotonergične aktivnosti in vedenja (Slika 7.10).

7.3.4 Amigdala in stres

Amigdala je del limbičnega sistema, ki je pomemben za čustven spomin, odločit-
ve, čustvene reakcije in pogojevanje strahu. Vpliva na modulacijo stresnega odzi-
va, predvsem, ko so vpletena občutja strahu in tesnobe. Amigdala ob ogrožajo-
čem dražljaju aktivira hipotalamus. Aktivira tudi locus coeruleus, ki začne sproščati
več noradrenalina (NA), ter regijo substantia nigra in ventralno tegmentalno po-
dročje (VTA), ki začneta izločati več dopamina (DA). Povišana NA in DA znižata spo-
sobnost presoje, ki se vrši v prefrontalnem korteksu (PFC). Kronični stres vodi v
razrast dendritov živčnih celic v amigdali in preveliko odzivnost slednje na poten-
cialno ogrožajoče dražljaje.

7.3.5 Hipokampus in stres

Hipokampus je del limbičnega sistema, ki je pomemben za učenje in tvorbo dol-
goročnega spomina ter prostorski spomin. V stresni odziv je vključen preko ko-
gnitivnega procesiranja spominov/izkušenj, kar vpliva na modulacijo stresnega
odziva. Medtem ko amigdala stimulira izločanje CRH-hipotalamusa, hipokampus
inhibira izločanje CRH (Slika 7.11).

Slika 7.11: Hipokampus, amigdala in HPA-os
Narisala Chiara Piraino.

101