Page 100 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100

7.3.2 Ventralno tegmentalno področje (VTA) in stres

            Ventralno tegmentalno področje (VTA) je skupina nevronov v srednjih možganih
            (mesencephalon), ki imajo pomembno vlogo pri budnosti, pozornosti, motivaci-
            ji in učenju. VTA na stres odgovori s povišano mezokortikalno dopaminergično
            aktivnostjo. Dopaminergične poti iz VTA vodijo do amigdale (strah), nucleus ac-
            cumbens (motivacija) in PFC (pozornost). VTA je skupaj z amigdalo vključen v po-
            gojevano izogibanje dražljajem, ki povzročajo strah (angl. fear conditioning). Tudi
            DA-projekcije imajo številne receptorje za kortizol, zato kronični stres vodi v njiho-
            vo disfunkcijo.


            7.3.3 Raphe nucleus in stres

            Raphe nucleus (RN) leži v možganskem deblu (pons) in sintetizira serotonin (5-HT).
            Ta je vpleten v regulacijo razpoloženja; še posebej, če je stres povezan z anksio-
            znostjo in depresijo. Ob stresu se izločanje serotonina iz RN poveča.



























              Slika 7.10: Kognitivna kontrola stresa.
              Vir: po Robbins (2005) priredil Cene Fišer.
              Dorzalno raphé jedro (angl. dorsal raphe nucleus – DRN) je glavni vir naraščajočega (ascendentnega) sero-
              tonergičnega (5-HT) vhoda v strukture prednjih možganov, kot so neokorteks, dorzalni (DS) in ventralni
              (VS) striatum ter amigdala. Ventromediana prefrontalna skorja (PFC) je glavni vir padajočega (descendent-
              nega) vhoda v DRN. Stresorji lahko povečajo aktivnost 5-HT-nevronov v DRN s številnimi drugimi vhodi v
              to strukturo (ni prikazano). Ena od možnih posledic nenadzorovanega kroničnega stresa je disregulacija
              aktivnosti v ascendentnem 5-HT-sistemu, ki verjetno poslabša obdelavo informacij v PFC, kar lahko vodi do
              depresije in drugih afektivnih motenj. Z zaznavanjem sposobnosti nadzora nad stresom z instrumental-
              nim vedenjem lahko mPFCv modulira aktivnost 5-HT-nevronov v DRN preko descendentnih ekscitatornih
              aferentov (vijoličnih), bodisi neposredno bodisi preko inhibitornih GABA-ergičnih (G) internevronov. Inakti-
              vacija mPFCv pri podganah odpravi protektivni učinek kognitivne kontrole na 5-HT-aktivnost in vedenje.


            100
   95   96   97   98   99   100   101   102   103   104   105