Page 105 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

Kronični stres lahko vodi v redukcijo dendritov piramidalnih celic in celic glia v
PFC. Posledično se zmanjša sposobnost koncentracije in pozornosti ter delovne-
ga spomina. Podobno kot hipokampus PFC izgubi inhibitorno sposobnost kontro-
le HPA-osi, subkortikalnih in kortikalnih struktur (glej zgoraj). V obeh strukturah se
zmanjša sinteza BDNF.
Nasprotno pa ob kroničnem stresu v amigdali pride do hipertrofije in razrasta
dendritov. Sinteza BDNF se poveča. Posledično se povišata anksioznost in agre-
sivnost. Kronični stres torej ohromi strukture, ki zmanjšujejo stres preko negativne
povratne zanke, in okrepi strukture, ki povečujejo stresni odziv.

Slika 7.14: Posledice kroničnega stresa na možganih
Vir: po Roozendaal idr. (2009) priredila Chiara Piraino.
Ponavljajoči se stres lahko povzroči preoblikovanje nevronov in nevronskih povezav v amigdali, v prefron-
talni skorji in v hipokampusu (glej sliko). Te uravnavajo aktivnost osi hipotalamus – hipofiza – nadledvič-
na žleza. Te spremembe vključujejo krčenje dendritov in zmanjšanje števila ekscitatornih sinaps v nevro-
nih medialnega prefrontalnega korteksa ter krčenje dendritov piramidnih nevronov CA3 in na nevronih
granularnih girusov v hipokampusu. Kronični stres zmanjša tudi nevrogenezo in število nevronov v den-
talnem girusu. Kot posledica kroničnega stresa pa se poveča razvejanje dendritov v orbitofrontalni skor-
ji. Večinoma so te stresno povzročene spremembe v hipokampusu in medialnem prefrontalnem korteksu
sčasoma reverzibilne, vsaj pri do zdaj raziskanih živalskih modelih je bilo tako. Ker so te možganske regi-
je med seboj povezane, je verjetno, da bo strukturno preoblikovanje v eni regiji vplivalo na funkcije drugih
možganskih regij.

105