Page 116 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Osebnost vpliva predvsem na doživljanje stresa in njegove posledice. Pri tem lo-
čimo več različnih tipov osebnosti. Za tip A so značilne pretirana tekmovalnost in

Slika 7.24: Shematski domnevni mehanizmi blaženja stresa zaradi socialne opore (angl. social buffering)
Vir: po Kikusui idr. (2006) priredila Chiara Piraino.
Senzorični dražljaji, kot so tipni, vidni, vohalni in slušni, se skupaj s čustvenimi informacijami integrirajo in
prenesejo do amigdale. Ob dražljajih, vezanih na socialno oporo, se v amigdali poveča sproščanje oksi-
tocina (OXY). OXY v amigdali ima pozitiven učinek na prenos dopamina (DA) v nucleus accumbens, kar je
bistveno za socialno povezanost. Poleg tega se v hipotalamusu poveča sproščanje OXY, zaradi česar se
zmanjša stresni nevroendokrini odziv (CRF → …). Sproščajo se tudi opioidi (OPD), ki imajo modulacijsko
vlogo pri blaženju stresa zaradi socialne opore, tako da zmanjšajo aktivnost CRF v PVN.

ambicioznost, razdražljivost, sovražnost, izzivalnost, nestrpnost in samokritičnost.
Posamezniki s tem tipom osebnosti so ves čas pod stresom, kar lahko vodi v bolez-
ni srca in ožilja (visok krvni tlak, zgodnji srčni infarkt, povišane ravni holesterola v
krvi), sladkorno bolezen, izgorelost in socialno izolacijo. Tip B predstavlja nasprot-
je tipa A. Pri tipu D prevladujejo negativna čustva, kot so anksioznost, žalost, ne-
moč, jeza, pesimizem, osamljenost. Posamezniki s tem tipom osebnosti se izogi-
bajo socialnim stikom. Ob stresu imajo osebe z osebnostjo tipa D močno povišane
ravni kortizola v telesu. V primerjavi z bolj optimističnimi osebnostmi imajo trikrat
večje tveganje za težave s srcem, vključno z boleznijo perifernih arterij, s srčnim
popuščanjem in prezgodnjo smrtjo.
Pri stresu so pomembni socialni dejavniki, kot so navezanost, socialna opora in
kooperativnost. Ti spremenijo naše dojemanje ogrožajočega dražljaja, okrepi-
jo imunski sistem in znižajo (stresni) odziv telesa na ogrožajoč dražljaj (Slika 7.24).
Slednje zelo verjetno poteka preko oksitocina, dopamina, opioidov in endorfinov.

116