Page 115 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

Vendar pa kronični stres zavira delovanje imunskega sistema (Slika 7.23). Akutni
12
13
stres poveča mobilizacijo levkocitov, okrepi prirojeno imunost, pridobljen imun-
ski odziv in odziv celic pomagalk. Pri kroničnem stresu se zgodi ravno obratno.
14
15
ACTH zavira aktivnost makrofagov, brstenje celic T in tvorbo protiteles. Kortizol pa
poleg prej naštetih zaviralnih funkcij zavira tudi delovanje celic ubijalk (citotoksič-
ni limfociti). Pri kroničnem stresu se rane celijo 25 % počasneje.
Žalovanje: če star človek ob žalovanju nima socialne opore, ima večjo možnost, da
sam umre zaradi imunosupresije, ki je posledica kroničnega stresa.
Kronični stres lahko povzroča tudi določene vrste raka. Kortizol zavira delovanje
celic ubijalk (celice NK), ki uničujejo rakaste celice. Kronični stres spodbuja angio-
genezo (nastajanje novih žil), kar omogoča razvoj malignega tumorja iz prej manj
nevarnega benignega. Zvišuje tudi raven krvnega sladkorja, ki predstavlja osnov-
ni vir hranil za rakave celice. Vse to je tesno povezano tudi z osebnostjo in s social-
no oporo, ki je je deležen posameznik.

7.7 Osebnost in stres
Pri stresu sta zelo pomembna dojemanje stresne situacije in njeno kognitivno pro-
cesiranje. Oboje pa je v veliki meri odvisno od osebnosti posameznika oziroma
njegove identitete. Pomembno je tudi, ali smo ogrožajoče dražljaje pričakovali ali
so nas presenetili nenapovedano. Pomembni so optimizem, samozavest, odpor-
nost na stresne dražljaje, nadzor, sovražnost, družabnost (socialnost), sposobnost
iskanja socialne opore, izkušnje itd. Za vse to potrebujemo mehanizme za spro-
ščanje frustracij (angl. outlets for frustration).
12 Levkociti ali bele krvničke so krvne celice, ki telo varujejo pred okužbami in tumorji. Najdemo jih v krvi,
limfatičnem sistemu in vranici. Delimo jih na granulocite (fagocitoza, razstrupljanje), monocite (fagoci-
toza mikrobov, posredovanje antigena limfocitom T) in limfocite (uničujejo mikrobe, del specifičnega
imunskega odziva).
13 Prirojena (nespecifična ali naravna) imunost je tista imunost, ki je navzoča že ob rojstvu in pri kateri de-
lujejo mehanizmi, ki infekcijskim agensom preprečujejo vstop v organizem, odstranjujejo tuje in poten-
cialno škodljive makromolekule, mikroorganizme ali zajedavce ter ne vključujejo imunskega odziva, am-
pak temeljijo na anatomskih in mehanskih ovirah, nespecifičnih baktericidnih snoveh, kot je npr. lizocim,
na aktivaciji sistema komplementa, vnetni reakciji, fagocitozi, naravnih celicah ubijalkah, interferonih idr.
Nima pa imunskega spomina in zato ne zagotavlja dolgotrajne imunosti.
14 Za pridobljen imunski sistem je značilen specifičen odziv z imunskim spominom. Do odziva pride šele
po nekaj dneh ali tednih. Predstavljajo ga posebni tipi levkocitov – limfociti. Najpomembnejši obliki lim-
focitov so celice T in B. Na podlagi komponent, ki posredujejo imunski odziv, ločimo dve obliki.
Humoralni imunski odziv: Humoralno imunost posredujejo protitelesa, ki jih izdelujejo limfociti B in ki
specifično spoznajo ter onesposobijo antigene (tujke). Je posledica tistih antigenov, ki se nahajajo v te-
lesnih tekočinah. Lahko jo prenesemo z imuniziranega na neimunizirani (neizkušeni) osebek z brezcelič-
nim delom krvi.
Celično posredovan imunski odziv: Naloga celično posredovane imunosti je obramba pred povzročitelji
bolezni, ki so že vdrli v celice. Posredujejo jo limfociti T in se lahko na neizkušeni osebek prenese s celi-
cami imuniziranega osebka. Pri celično posredovani imunosti sodelujejo tudi druge celice, npr. fagociti,
ki prebavijo tujke.
15 Celica pomagalka je limfocit T, ki limfocitu B pomaga pri sintezi protiteles. Poleg tega obstaja še drugi
razred celic pomagalk, ki povzroči aktivacijo drugih limfocitov T, da pride v njih do celičnega vnetnega
odziva.

115