Page 142 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 9.5: Prečni pogled na možgane prerijske voluharice, ki ponazarja predlagani model nevronskega
mrežja za vzpostavljanje navezanosti na partnerja (angl. pair bonding)
Vir: po Young in Wang (2004) priredila Chiara Piraino.
V tem modelu parjenje aktivira VTA, kar ima za posledico povečano aktivnost dopamina v prefrontalni
skorji (PFC) in nucleus accumbens (NAcc). Hkrati se vohalni signali od partnerja prenašajo preko vohalnega
bulbusa (OB) v medialno jedro amigdale (MeA). Oksitocin deluje v MeA, AVP pa deluje v lateralnem septu-
mu (LS), da olajša vohalno učenje in spomin. Parjenje stimulira tudi povečane zunajcelične koncentracije
oksitocina v PFC in NAcc samic ter vazopresina v ventralnem palidumu (VP) samcev. Vlakna AVP v LS in VP
izvirajo iz celičnih teles v MeA ter bed nucleus stria terminalis (ni prikazano). Vir projekcij oksitocina za NAcc,
MeA in PFC ni opredeljen (od tod pikčasta črta), vendar najverjetneje izvirajo v preoptičnem ali hipotala-
mičnem območju (POA/Hyp). Glutamatergične projekcije od PFC do NAcc naj bi bile pomembne pri oja-
čitvi navezanosti parov. Sočasna aktivacija dopaminergičnega sistema in sistema oksitocina ali AVP v NAcc
ali VP potencialno povzroči razvoj pogojene preference za partnerja. VP je glavni izhodni rele NAcc in mo-
dulira motorični izhod kot odziv na ojačitvene dražljaje preko projekcij na mediodorzalni talamus (MdThal)
ter kortikalna in mezencefalna motorična jedra.

Primerjalno imajo poligamni M. montanus manj OXT-receptorjev v NAcc in caudat-
nem putamnu, ki sta verjetno vključena v nagrajevanje, ko se osebek pari s svojim
partnerjem. Samci M. ochrogaster imajo večjo gostoto receptorjev za AV v ventral-
nem pallidumu kot samci M. montanus (sliki 9.5 in 9.6). Ventralni pallidum povezu-
jemo z občutki nagrajenosti in užitka.
Pri samicah vzpostavljanje navezanosti ovirajo antagonisti OXT-receptorjev v
NAcc ali PFC, pri samcih pa antagonisti AV-receptorjev v ventralnem pallidumu.
Poznamo tri različice tega gena za receptor arginin vasopresina (AVPR1) (Slika 9.6).
Polimorfizem v RS3 je vpleten v vedenja, povezana s partnerstvom pri moškem
spolu (Walum idr., 2008).

9.3 Prosocialno vedenje pri ljudeh

Prosocialno vedenje, kamor spadajo altruizem, skrb za druge in kooperativnost, se
je razvilo iz starševskega vedenja. Na variabilnost v prosocialnem vedenju močno
vpliva variabilnost genskega zapisa. Dednost pri prosocialnem vedenju je ocenjena

142