Page 141 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija navezanosti in socialne kognicije

Slika 9.4: Prečni prerez možganov monogamne in poligamne vrste voluharic z označenimi receptorji za
oksitocin ter arginin vazopresin
Vir: po Young in Wang (2004) priredila Chiara Piraino
Monogamne prerijske voluharice (A) imajo večjo gostoto OXTR v nucleus accumbens (NAcc) ter repastem
delu in jedru lentikularne skorje (angl. caudate putamen,CP) kot poligamne gorske voluharice (B). Obe vrsti
imata OXTR v prefrontalni skorji (PFC). (C, D) Samci prerijskih voluharic (C) imajo večjo gostoto V1aR v ven-
tralnem palidumu (VP) kot gorske voluharice (d). (E) Selektivni antagonist OXTR (OXTA), dvostransko infun-
diran v NAcc ali PFC, ne pa v CP, blokira tvorbo partnerskih preferenc pri samicah prerijskih voluharic. (F) In-
fuzija selektivnega antagonista V1aR (V1aRA) v VP, ne pa v mediodorzalni talamus (MDthal) ali medialno
amigdalo (MeA), pri samcih prerijskih voluharic preprečuje dajanje prednosti partnerjem, s katerimi so se
parile. Merilo = 1 mm..

Arginin vazopresin nastaja v hipotalamusu, bed nucleus v stria terminalis (poveza-
va med hipotalamusom in amigdalo) in mediani amigdali. Za socialno vedenje so
pomembni predvsem receptorji tipa 1 (AVPR1), ki jih pri človeku najdemo v lateral-
nem septumu, talamusu in amigdali. Pri živalih je AV vključen v dvorjenje samcev
in čuvanje samice pred drugimi samci. Pri moških je vpleten v socialno vedenje.
Živalski model navezanosti na partnerja predstavlja primerjalna raziskava na vo-
luharicah Microtus ochrogaster in Microtus montanus (Young idr., 2011; Young in
Wang, 2004). M. ochrogaster so socialno monogamne (samice in samci tvorijo dol-
goletne pare) in si delijo skupno gnezdo ter ozemlje (teritorij). Mladiči dolgo živijo
s starši in jim pomagajo. Druga vrsta, M. montanus, je poligamna. Samec in samica
imata vsak svoje gnezdo in ozemlje (teritorij). Za potomce skrbi samica.
Navezanost (angl. pair-bonding) pri M. ochrogaster je »posledica« 24 ur trajajoče-
ga intenzivnega parjenja. Pri parjenju se pri samicah sprošča predvsem oksitocin
(OXT) in pri samcih arginin vazopresin (AV). Ker je v možganskih delih v dopamin-
ski sistem nagrajevanja vključenih veliko receptorjev za OX in AV, ki ga ta dva ak-
tivirata, parjenje z določenim partnerjem postane hedonistično (angl. reinforce-
ment). Pri navezanosti sta pomembna predvsem NAcc in caudate putamen.

141