Page 140 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140

9.1.2.2 Dopaminergični sistem
            Dopaminergični sistem okrepi učenje na podlagi nagrajevanja ter vpliva na spre-
            jemanje odločitev na podlagi pričakovanja nagrade. Vpliva na motivacijo za od-
            nos, na vzdrževanje navezanosti in naklonjenosti. Pri starševskem vedenju sta
            vpletena mezolimbični DA-sistem (VTA, ventralni striatum (nucleus accumbens) →
            PFC) in nigrostriatalni DA-sistem (substantia nigra, dorzalni striatum).
            Dopaminergični sistem se povezuje z oksitocinergičnim sistemom in MPOA. Oksi-
            tocinergične poti iz PVN-hipotalamusa in MPOA aktivirajo VTA. Posledično se ak-
            tivira izločanje dopamina v ventralni striatum (VS, nucleus accumbens). VS je po-
            vezan z medianim prefrontalnim korteksom (MPFC). MPFC in dorzolateralni
            prefrontalni korteks (DL-PFC) se aktivirata ob pogledu na otroški obraz. Povezuje-
            mo ju s pozornostjo na otrokove signale, spominom, z organizacijo in izvajanjem
            materinskega vedenja ter uravnavanjem čustev.
            Starševsko vedenje in navezanost na otroka sta odvisna od oksitocinskega vložka.
            Posamezniki z manj oksitocinergičnih povezav z dopaminergičnimi slabše skrbijo
            za potomce kot tisti, kjer je teh povezav več. Če so v VTA miši vbrizgali oksitocin,
            se je povečala aktivnost dopaminergičnih nevronov v VS (tu je najpomembnej-
            ša aktivacija regije nucleus accumbens). Slednje vzbuja občutek nagrade. Gostota
            oksitocinskih receptorjev v VS sovpada z materinskim vedenjem. Senzorični signa-
            li otroka, kot so sesanje, oglašanje in dotik, stimulirajo sproščanje oksitocina iz hi-
            potalamusa, zaradi česar se aktivira dopaminergični nagrajevalni sistem, kar vodi
            v naklonjenost in navezanost.


            9.2 Navezanost na spolnega/življenjskega partnerja
            9.2.1 Biologija navezanosti na spolnega/življenjskega partnerja

            Za navezanost na partnerja so pomembni prefrontalni korteks, ventralni striatum
            (nucleus accumbens – NAcc), dorzalni striatum (putamen in kaudatno jedro) in ven-
            tralni  pallidum  (VP).  Fiziološki  mehanizmi,  vključeni  v  navezanost  na  partnerja,
            vključujejo mezokortikolimbični DA-nagrajevalni sistem, sistema oksitocina (OXT)
            in arginin vazopresina (AV). OXT in AV se vežeta na nagrajevalni mezokortikolim-
                                                          1
            bični DA-sistem (PFC, NAcc, VP, lateralni septum (LS) ). V nastanek in vzdrževanje
            navezanosti je vpleten tudi opioidni sistem.
            Pri sesalcih se preferenca za partnerja poveča med parjenjem, ki povečuje dopa-
            minergično in oksitocinergično aktivnost v NAcc ter vodi v navezanost med par-
            tnerjema. Oksitocin je pomemben pri spolnem vedenju samic (povečuje spolno
            vzburjenje in receptivnost samic, sprošča se pri orgazmu). Skupaj z dopaminom
            spodbuja navezanost na specifičnega samca. Pri človeku OXT spodbuja medpart-
            nersko komunikacijo. Pari z višjim OXT se ob konfliktu lažje sporazumejo.
            1  LS je vpleten v procesiranje čustev in stres. Povezuje se z amigdalo, s hipotalamusom … Pri podganah
               je povezan z občutkom nagrajenosti.

            140
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145