Page 161 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biološke osnove osebnosti

vedenju ter s težavami v medosebnih odnosih. Motnje osebnosti pogosto sovpa-
dajo s čustvenimi motnjami in z zlorabo drog. Ekstremni nevroticizem sovpada
3
z depresivnostjo in s tesnobnostjo. Določene lastnosti ekstravertnih (npr. iskanje
novosti in impulzivnost) sovpadajo z antisocialnim vedenjem in zlorabo drog.
Po priročniku DSM-5 (American Psychiatric Association, 2013) ločimo tri skupine
osebnostnih motenj (preglednica 10.4).

10.16.1 Shizotipska osebnostna motnja
Shizotipska osebnostna motnja spada med čudaške in ekscentrične osebnostne
motnje. Njene značilnosti se kažejo v ekscentričnosti, čudaštvu v govoru in ve-
denju, nenavadnih prepričanjih, ahedoniji, zmanjšani sposobnosti za intimne od-
nose ipd. Osebe s to motnjo imajo bližnje prijateljstvo z največ eno ali dvema
osebama, vključno z družinskimi člani. Zanje je značilen socialni umik ali stalno iz-
ogibanje socialnim dejavnostim. Shizotipska osebnostna motnja se pogosto po-
javlja skupaj s shizoidno osebnostno motnjo, paranoidno osebnostno motnjo in z
mejno osebnostno motnjo. 4
Vplivi okolja, kot so zanemarjanje, zloraba ali poniževanje v otroštvu in čustveno
hladni starši, povečujejo verjetnost za pojav motnje. Vpliv dednosti na razvoj te
motnje je ocenjen na 28 % (Kendler idr., 2006). Sorodniki shizofrenikov imajo po-
višano verjetnost za shizotipsko osebnostno motnjo (11 % proti 2 % pri kontrolni
skupini) (Nigg in Goldsmith, 1994), genetska osnova je verjetno podobna. Motnja

Slika 10.5: Struktura gena dopaminskega receptorja D2 (DRD2) in prikaz njegovih polimorfizmov
Vir: po Zahari idr. (2011) priredila Chiara Piraino.
Škatle predstavljajo eksone; vodoravno linije predstavljajo introne, promotor in neprevedene regije. Pušči-
ce označujejo relativne lokacije polimorfizmov.

3 Glej tudi Brezovar (2019).
4 Glej Deželak (2019) ter Radež in Kapš (2015).

161