Page 172 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

spadajo lastnosti, kot so skrb za potomstvo, med posredne pa npr. geni, ki pove-
čujejo fitnes potomcev.

Pri ljudeh izbirata oba spola, saj oba partnerja sodoločata dedne lastnosti, ki se
prenesejo na potomce, in sta bistvenega pomena pri negi ter vzgoji otrok. Oba
partnerja tudi sooblikujeta kvaliteto življenja, zdravje in materialno blagostanje
drug drugega ter otrok. Evolucijsko gledano so (bili) v prednosti posamezniki, ki
izbirajo zdrave in plodne partnerje, partnerje s prosocialnimi lastnostmi in par-
tnerje z več materialnimi dobrinami oziroma ambicioznejše partnerje.
Čeprav sta pri ljudeh izbirčna oba spola, evolucijska teorija predvideva, da so
ženske izbirčnejše. Predpostavka temelji na Batemanovem načelu (»Bateman’s
Principle«, b. l.)., po katerem je izbirčnejši spol tisti, ki vloži več (energije) v razvoj
potomstva. Batemanova razlaga se nanaša na anizogamijo (spolno razmnoževa-
nje, kjer se moške in ženske spolne celice razlikujejo v velikosti in/ali obliki). Žen-
skih spolnih celic je veliko manj kot moških, njihovo število pa je tudi omejeno, saj
ženska povprečno ovulira 450-krat v življenju. Po drugi strani pa moški v življenju
ustvari približno 525 milijard semenčec. V posameznem izlivu je namreč vsaj 15–
60 milijonov semenčec. Pri ljudeh tako ženski spol vloži relativno več energije in
nutrientov v razvoj potomstva kot moški, upoštevaje predvsem razliko med jajče-
ci in semenčeci, nosečnost, dojenje ter zgodnjo nego otroka.

Pri raziskovanju izbire partnerja ločujemo med kratkoročnimi in dolgoročnimi
strategijami. Ameriški evolucijski psiholog Buss (2016) predvideva, da je selekci-
ja delovala tako, da se pri dolgoročni izbiri ženske osredotočajo (so se osredoto-
čale) predvsem na indikatorje sposobnosti skrbi za potomstvo (angl. parental in-
vestment), kot so preskrba z materialnimi viri, ekonomska stabilnost in dobri geni
(zdravstveno stanje) za potomce. Evolucijska teorija predlaga, da selekcija pri moš-
kih favorizira izbiro partnerice na podlagi indikatorjev plodnosti (mladost, zdrav-
je ...) in zvestobe (angl. commitment) (Buss, 2016).
Buss (1989) je testiral hipoteze, povezane z izbiro partnerja, v 37 kulturah. V veči-
ni kultur so ženske v povprečju bolj kot moški cenile ambicioznejše (potencialne)
partnerje z visokim potencialom za dober zaslužek. Moški pa so pri (potencialnih)
partnerkah v povprečju bolj cenili fizični izgled, spolno neizkušenost in mladost.
Rezultate je potrdila tudi novejša raziskava (Bech-Sørensen in Pollet, 2016).
Skozi evolucijo se ohranijo strategije, ki povečajo fitnes osebka. Pri človeku se te
strategije predvidoma razlikujejo med spoloma. Teorija predvideva, da so ženske
bolj nagnjene k monogamiji, osredotočene so na starševstvo in »kvaliteto« po-
tomcev. Moški pa so biološko gledano bolj nagnjeni k poliginiji, saj je njihov re-
produktivni uspeh odvisnejši od kvantitete kot kvalitete potomcev (Cartwright,
2002) (spomnite se na Batemanovo načelo). Poliginija je v živalskem svetu značilna
predvsem za sisteme, kjer večino skrbi za otroka prevzame ženski spol. Pri večini
primatov je pozornost moškega spola usmerjena bolj nav parjenje, ženskega pa v
starševstvo oziroma skrb za potomstvo.

172