Page 200 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 200

12.1.6 Zdravljenje depresivnih motenj

            Depresijo skupaj s psihoterapijami v večini zdravijo z antidepresivi in manjšimi do-
            zami antipsihotikov. Možno je tudi zdravljenje z elektrokonvulzivno terapijo.


            12.1.6.1 Elektrokonvulzivna terapija

            ECT je izredno učinkovita, saj naj bi do popolne remisije prišlo kar pri 85 % de-
            presivnih bolnikov. Ker pa ima lahko negativen vpliv na kognitivne sposobnosti
            in spomin, jo danes redko uporabljajo. Poročajo, da je za remisijo potrebnih šest
            do osem terapij, ki jih izvajajo na vsake dva dni. ECT spremeni občutljivost 5-HT-
            -receptorjev, in sicer zmanjša vezavno afiniteto postsinaptičnih receptorjev 5-HT
                                                                                  1A
            na kortikalnih in subkortikalnih področjih (Lanzenberger idr., 2013).  Glej sliko 2 v
            Lanzenberger idr. (2013). Največje spremembe povzroči v regijah, ki so vključene v
            depresijo in regulacijo čustev: ACC, OFC, amigdali, hipokampusu in insuli.


            12.1.6.2 Antidepresivi
            Glede na delovanje najpogostejše antidepresive ločimo na triciklične antidepre-
            sive, selektivne zaviralce privzema serotonina (angl. selective serotonin reuptake
            inhibitor – SSRI), selektivne zaviralce privzema serotonina in noradrenalina (angl.
            selective serotonin and noradrenaline reuptake inhibitor – SRNI) ter zaviralce mono-
            aminske oksidaze (Slika 12.16). Terapija z antidepresivi vodi v remisijo pri 50–75 %
            depresivnih bolnikov.

            Monoamin oksidaza A (MAOA) je encim, vključen v metabolizem monoami-
            nov, kot sta 5-HT in noradrenalin. Na ta način regulira njihovo raven v ekstrace-
            lularnem prostoru (angl. free intraneuronal concentration) in znotraj živčne celice






















              Slika 12.16: Mehanizmi delovanja različnih antidepresivov
              Vir: po Diniz idr. (2019) priredila Chiara Piraino.


            200
   195   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205