Page 200 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 200
12.1.6 Zdravljenje depresivnih motenj
Depresijo skupaj s psihoterapijami v večini zdravijo z antidepresivi in manjšimi do-
zami antipsihotikov. Možno je tudi zdravljenje z elektrokonvulzivno terapijo.
12.1.6.1 Elektrokonvulzivna terapija
ECT je izredno učinkovita, saj naj bi do popolne remisije prišlo kar pri 85 % de-
presivnih bolnikov. Ker pa ima lahko negativen vpliv na kognitivne sposobnosti
in spomin, jo danes redko uporabljajo. Poročajo, da je za remisijo potrebnih šest
do osem terapij, ki jih izvajajo na vsake dva dni. ECT spremeni občutljivost 5-HT-
-receptorjev, in sicer zmanjša vezavno afiniteto postsinaptičnih receptorjev 5-HT
1A
na kortikalnih in subkortikalnih področjih (Lanzenberger idr., 2013). Glej sliko 2 v
Lanzenberger idr. (2013). Največje spremembe povzroči v regijah, ki so vključene v
depresijo in regulacijo čustev: ACC, OFC, amigdali, hipokampusu in insuli.
12.1.6.2 Antidepresivi
Glede na delovanje najpogostejše antidepresive ločimo na triciklične antidepre-
sive, selektivne zaviralce privzema serotonina (angl. selective serotonin reuptake
inhibitor – SSRI), selektivne zaviralce privzema serotonina in noradrenalina (angl.
selective serotonin and noradrenaline reuptake inhibitor – SRNI) ter zaviralce mono-
aminske oksidaze (Slika 12.16). Terapija z antidepresivi vodi v remisijo pri 50–75 %
depresivnih bolnikov.
Monoamin oksidaza A (MAOA) je encim, vključen v metabolizem monoami-
nov, kot sta 5-HT in noradrenalin. Na ta način regulira njihovo raven v ekstrace-
lularnem prostoru (angl. free intraneuronal concentration) in znotraj živčne celice
Slika 12.16: Mehanizmi delovanja različnih antidepresivov
Vir: po Diniz idr. (2019) priredila Chiara Piraino.
200