Page 214 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Motnjo zelo dobro omilijo antidepresivi in atipični antipsihotiki (serotonin, nora-
drenalin in dopamin). Dednost GAM je ocenjena na približno 0–0,2, čeprav ne-
kateri poročajo o višjih vrednostih. Sorodniki tistih z GAM imajo tveganje v višini
10 % v primerjavi s kontrolno skupino, kjer je tveganje 2-odstotno. Z GAM so po-
vezane nekatere različice, ki vplivajo na delovanje nevrotransmiterjev: serotonina,
GABA in noradrenalina.
Na motnjo vpliva tako skupno kot ločeno okolje. Sem spadajo npr. različne spre-
membe in travmatični dogodki, znotraj družine pa hiperprotektivnost, prevelik
nadzor in kriticizem pa tudi zloraba otrok. Otroci lahko ponotranjijo anksiozno ve-
denje staršev kot čustveni in vedenjski vzorec.

13.4 Obsesivno-kompulzivna motnja
Obsesije in kompulzija so neprijetne misli/impulzi, ki se vztrajno vsiljujejo v člove-
kovo zavest in jih spremlja tesnoba. 90 % oseb z obsesivno-kompulzivno motnjo
(OKM) ima tako obsesivne kot kompulzivne simptome, ki povzročajo duševno sti-
sko, zahtevajo veliko časa in pomembno vplivajo na posameznikove dejavnosti
ter odnose.
Obsesije (prisilne misli, vsiljivke) so ponavljajoče se vsiljive misli, impulzi in po-
dobe, ki s svojo vztrajnostjo in trdovratnostjo povzročajo hudo tesnobo. Osebe
jih poskušajo ignorirati, zatreti ali nevtralizirati z drugo mislijo ali dejanjem (kom-
pulzija). Čeprav so vsiljive misli neprostovoljne, moteče in pogosto odbijajoče, jih
oseba prepoznava kot svoje lastne.

Najpogostejše vsiljive, obsesivne misli vključujejo strah pred okužbo ali umazani-
jo, urejenost in simetričnost, agresivne ali grozljive impulze ter seksualne predsta-
ve ali misli.
Kompulzivna dejanja ali rituali imajo obliko stereotipno ponavljajočih se vedenj
(denimo umivanje rok) ali mentalnih dejanj (denimo štetje razpok na pločniku). S
kompulzivnim ponavljanjem oseba poskuša preprečiti tesnobo ali neželen dogo-
dek, za katerega se boji, da se bo zgodil. Kompulzije so pretirane, niso namenje-
ne zadovoljitvi in niso povezane z realnostjo. Čeprav oseba tovrstno vedenje pre-
poznava kot nesmiselno in neučinkovito ter se mu poskuša postaviti po robu, je
impulz premočan. Najpogostejša prisilna, kompulzivna vedenja so pranje in čišče-
nje, štetje, preverjanje, zahtevno prepričevanje, ponavljanje istih dejanj, pretirana
urejenost, zbiranje ter shranjevanje.
OKM prizadene 2–3 % populacije. Največkrat nastopi med 18. in 25. letom, čeprav
je njene začetke pogosto opaziti že v otroštvu. Včasih simptomi za nekaj časa iz-
ginejo, vendar je OKM največkrat kronična motnja. Po navadi se pojavlja skupaj z
depresijo, anksioznostjo, motnjami hranjenja …
Dednost OKM ocenjujejo na 0,27–0,47. Tveganje sorodnikov tistih z OKM je se-
demodstotno, v kontrolni skupini pa je 3-odstotno. OKM je poligenska motnja,

214