Page 211 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

anksiozne motnje

Simptomi PTSM so pogosti, ponavljajoči se spomini na stresni dogodek, ponavlja-
joče se sanje o stresnem dogodku (pri otrocih zastrašujoče sanje brez prepoznav-
ne vsebine), flashback/vsiljivi spomini (majhni otroci, denimo, uprizarjajo določen
del travme), težave z zbranostjo, razdražljivost, izbruhi jeze, težave z uspavanjem
in s spanjem, nezmožnost priklica pomembnih podrobnosti v zvezi z dogodkom,
pomanjkanje zanimanja za pomembne dejavnosti in sodelovanje pri njih, huda
duševna stiska ob soočenju z ljudmi, s krajem ali čim drugim, kar spominja na stre-
sni dogodek, občutki krivde zaradi stresnega dogodka, občutek odmaknjenosti
od drugih, izločenosti, občutek prikrajšanosti pri načrtovanju prihodnosti (oseba
ne pričakuje/načrtuje kariere, družine, otrok) ipd.
Raziskave so pokazale, da imajo vietnamski veterani s PTSM močno povečano
aktivacijo noradrenergičnega sistema in zmanjšan volumen hipokampusa. Ob
dražljaju, ki spominja na vojskovanje, se jim močno zvišajo krvni tlak in srčni utrip,
količina strahu, neprijetnih misli … PTMS je verjetno posledica spremenjenega
delovanja noradrenergičnega sistema, do česar je prišlo zaradi hudega stresa. Pri-
zadete zdravijo s propranololom in klonidinom, ki zmanjšata prenos noradrenali-
na. Po nekaterih raziskavah imajo posamezniki s PTMS zmanjšan volumen in aktiv-
nost hipokampusa ter anteriornega cingulatnega korteksa in povečano aktivnost
amigdale in z njo povezanih struktur.
Dednost je pri PTSM ocenjena na 40 %, vpliv skupnega okolja je zanemarljiv. Na
verjetnost motnje vpliva polimorfizem v genu za PRKCA (protein kinaza C alfa –
PKCα), ki vpliva na moč emocionalnega spomina. Raziskava na beguncih iz Ruan-
de je pokazala, da posamezniki z AA (homozigoti) pogosteje trpijo za PTSM (De
Quervain idr., 2012).

13.3 Generalizirana anksiozna motnja
Za generalizirano anksiozno motnjo (GAM) je značilna pretirana, trajna in genera-
lizirana bojazen, ki ni omejena na zunanje dražljaje. Gre za zaskrbljenost, ki traja
več kot polovico dni v tednu v obdobju šestih mesecev in ki je povezana s številni-
mi dogodki ali dejavnostmi. Za to motnjo oboli 4 % ljudi enkrat v življenju, ženske
dvakrat pogosteje kot moški.
Simptomi so občutek ogroženosti brez jasnega vzroka, občutek šibkosti, napetost
in nesposobnost sprostitve, znižana frustracijska toleranca, motnje koncentracije,
vztrajna zaskrbljenost, motnje spanja z občasnimi morami, glavoboli, krči v trebu-
hu z občasnimi driskami in bruhanjem, pogosto uriniranje, znojenje, zardevanje,
tresavica, občutek cmoka v grlu, zgodnje jutranje zbujanje, nemir, mišična nape-
tost, opreznost in budno spremljanje okolice ipd.

Nevrobiološki mehanizmi, ki so povezani z razvojem GAM, so zapleteni in vklju-
čujejo številne dejavnike. Značilna je povečana aktivacija NA-sistema in samodej-
nega (vegetativnega oziroma avtonomnega) živčnega sistema. Hkrati so pri GAM

211