Page 215 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

anksiozne motnje

Slika 13.5: Hipotetično nevronsko omrežje pri obsesivno-kompulzivni motnji (OKM)
Vir: po Linden (2011) priredila Chiara Piraino.
Posamezniki z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM) imajo povečano aktivnost v tokokrogu med kor-
teksom, bazalnimi gangliji in talamusom. Hipofunkcija serotonergičnih nevronov, ki izhaja iz rostralnega
jedra raphe, lahko povzroči pomanjkanje zaviralnih učinkov na domnevno pot OKM. Poleg tega lahko pre-
komerna aktivnost dopaminergičnih nevronov, ki izhaja iz substantia nigra, povzroči prekomerno vzburje-
nost v možganskih predelih, ki so vpleteni v OKM.

ki se genetsko prekriva z anoreksijo.  Glej sliko 2 v Mahjani idr. (2021). Raziskave
so preučevale kandidatne gene, povezane s serotonergičnim, z dopaminergičnim
in glutamatergičnim sistemom, vendar je bila povezava z OKM dosledno poka-
zana (ponovljiva) le za gen za transporter glutamata SLCL1A1. Na pojavnost OKM
vplivajo tudi drugi (okoljski) dejavniki, npr. stresni dogodki in nosečnost.
Pri OKM je motena komunikacija med orbitofrontalno skorjo in bazalnimi gangliji.
 Glej sliko 1 v Morgado (2019).
Hipotetični model predvideva, da je pri OKM dopaminergična pot med centrom
substantia nigra, bazalnimi gangliji in centrom caudate nucleus-putamen (neostri-
atum) pretirano aktivna. Posamezniki z OKM kažejo povečano aktivnost noradre-
nerične poti od locus coeruleus do frontalnega korteksa, talamusa, hipotalamu-
sa in limbičnega sistema Zmanjšana je serotonergična aktivnost od centra rostral

215