Page 213 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 213

anksiozne motnje



























              Slika 13.4: Slika Delovanje benzodiazepinov
              Vir: https://neurotorium.org/image/mechanism-of-action-of-the-benzodiazepines-2/
              Benzodiazepini delujejo na kanal GABA. Strukturni model GABAA-kloridnega kanala. Kanalski protein vse-
              buje vsaj pet različnih vrst podenot, od katerih so tukaj prikazane le tri (α, β, γ). Benzodiazepini se vežejo na
              podenoto γ, GABA na podenoto α in barbiturati na podenoto β. Vse podenote prispevajo k tvorbi kanala
              Cl+. Ko se GABA veže na receptorje GABAA, se kanali Cl+ odprejo in dotok Cl+ hiperpolarizira celico.

            hipoaktivni serotonergični nevroni, ki oživčujejo PFC, bazalne ganglije in limbično
            območje. Zmanjšana je tudi aktivnost GABA-nergičnih nevronov.
            Raziskave so pokazale, da je GAM povezana s hiperaktivacijo nevronske mreže, ki
            vključuje cerebralni korteks, talamus, amigdalo in hipotalamus. Predvidevajo, da
            je to posledica premajhne inhibicije s strani 5-HT nevronov, ki izhajajo iz RN in hi-
            pofunkcije GABA-poti. Po drugi strani NA-nevroni (iz LC) močno aktivirajo zgoraj
            omenjene regije (Slika 13.3).

            Akutne simptome omilijo ali odstranijo benzodiazepini (anksiolitiki: Librium, Va-
            lium, Xanax). Benzodiazepinske učinkovine delujejo tako, da povečujejo aktivnost
            receptorjev GABA , in sicer se poveča privzem kloridnih anionov (Cl ). Posledično
                                                                        -
                            A
            hiperpolarizacija membrane oziroma GABA-inhibicija traja dlje. Benzodiazepini
            torej pomirjajo zaradi povečane inhibicijske aktivnosti GABA-nergičnih nevronov.
            Receptor GABA  oziroma GABA-benzodiazepinski receptor sestoji iz petih kom-
                          A
            pleksnih glikoproteinskih podenot, ki so urejene okoli centralnega ionskega ka-
            nala  in  vsebujejo  različna  vezavna  mesta.  Večina  receptorjev  GABA   v  možga-
                                                                         A
            nih sestoji iz α1-podenote v kombinaciji z β2- in γ2-podenotami. Benzodiazepini,
            barbiturati (uspavala) in GABA imajo na receptorju vsak svoje vezavno mesto ((Sli-
            ka 13.4). Receptorjev GABA je še posebej veliko v amigdali.

                                                                                213
   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218