Page 220 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej
hizofrenija je duševna motnja, za katero so značilni razpad miselnih proce-
sov, pomanjkanje volje in spremenjeno čustvovanje, pogosto v smislu šibke
Sčustvene odzivnosti. Pogosti simptomi so:
– vztrajne bizarne blodnje (angl. delusions) in paranoja,
– slušne halucinacije,
– nekoherentno mišljenje in govor (zgubljanje »rdeče niti«, nenavadne aso-
ciacije, preskakovanje misli),
– težave s spominom in pozornostjo,
– počasnost,
– pomanjkanje volje,
– socialna odmaknjenost,
– pomanjkanje čustvene odzivnosti in čustvene inteligence,
– pomanjkljiva skrb zase (higiena),
– katatonija.

V letu 2016 je bilo ocenjeno, da za shizofrenijo trpi približno 0,28 % populacije.
Pojavnost shizofrenije (vsaj diagnosticirane) se po svetu razlikuje. Največ je je v
vzhodni in južni Aziji, najmanj pa v Afriki, na Bližnjem vzhodu ter Oceaniji. V Evropi
je največ bolnikov na Nizozemskem (Charlson idr., 2018). Kar 50 % ljudi s shizofreni-
jo ne dobiva primerne zdravstvene/socialne pomoči, v razvijajočem se svetu pa ta
odstotek znaša kar 90 % obolelih. Ocenjujejo, da ima to motnjo kar 10 % brezdom-
cev. Približno 30 do 50 % ljudi s shizofrenijo se svoje motnje ne zaveda in zdravlje-
nja zanjo ne sprejema (Baier, 2010).

Pri moških se shizofrenija pojavlja 1,4-krat pogosteje, zgodneje (20–28 let) in v huj-
ši obliki kot pri ženskah. Pri ženskah se pojavlja med 26. in 32. letom starosti ter
kasneje v menopavzi. Redko se pojavi v otroštvu, srednjih in poznih letih. Slabšo
prognozo imajo tisti, pri katerih se pojavi zgodaj. Shizofrenija je običajno kronič-
na motnja.
Pri shizofreniji ločimo pozitivne in negativne simptome. Med pozitivne spadajo
npr. bizarne blodnje in paranoja, slušne halucinacije, nekoherentno mišljenje ter
govor. Zdravila (po navadi antipsihotiki) te simptome običajno odstranijo. Nega-
tivni simptomi so pomanjkanje volje, socialna umaknjenost, čustvena neodziv-
nost in pomanjkanje čustvene inteligence. Zaenkrat še nimamo zdravil, ki bi te
simptome učinkovito izboljšala. Pri motnji pogosto pride tudi do težav v dolgo-
ročnem spominu, delovnem spominu in pri hitrosti obdelave podatkov ter izvršil-
nih funkcijah. Poleg antipsihotikov na potek zdravljenja pomembno vplivajo psi-
hoterapija, poklicna in socialna rehabilitacija.
Diagnoza shizofrenije je osnovana na samoporočanju pacienta in/ali poročanju
njegovih bližnjih. Za diagnozo morata obstajati vsaj dva od sledečih simptomov,
ki trajata večino časa vsaj en mesec: blodnje, halucinacije in nekoherenten go-
vor. Drugi simptomi so lahko nekoherentno vedenje, katatonija, čustvena neod-

220