Page 225 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija shizofrenije

Tveganje povišujejo stresorji v prenatalnem obdobju – infekcije (gripa, rdečke →
IL-8, TNF), nekompatibilnost v Rh-faktorju, huda stresna stanja (vojna, potres →
kortizol), pomanjkanje hranil (folatov, vitamina D) – ter ob rojstvu – hipoksija, niz-

ka porodna teža idr. (Brown, 2011). Zanimivo je, da je shizofrenija povezana tudi
z letnim časom rojstva, pogostejša (povečanje tveganja za 5–8 %) je pri tistih, ki
so rojeni pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi. Ta fenomen, vsaj na S-hemis-
feri, povezujejo z večjo prenatalno izpostavljenostjo virusom. Predvidoma lahko
zgodnje izkušnje, ki spremenijo normalen potek nevrološkega razvoja, vodijo do
shizofrenije pri posameznikih, ki so k tej motnji genetsko nagnjeni (Jarskog idr.,
2007). Podpora tej razvojni teoriji shizofrenije so raziskave posledic dveh obdobij
lakote: nizozemske lakote, ki so jo povzročili nacisti med letoma 1944 in 1945, ter
kitajske lakote med letoma 1959 in 1961. Otroci, katerih matere so bile v teh dobah
noseče, so pogosteje zboleli za shizofrenijo kot odrasli (Kyle in Pichard, 2006; St.
Clair in He, 2005).
Raziskave na posvojenih otrocih so pokazale, da variabilnost v skupnem okolju
(vzgoja in odnos s starši) ne vpliva na variabilnost v razvoju shizofrenije (Tienari
idr., 2004). Imajo pa boljše življenje tisti, ki jim starši dajejo več podpore.

Visok odstotek ljudi s shizofrenijo uživa droge ali večje količine alkohola. Večina jih
tudi kadi. Droge, ki povišajo raven dopamina, kot so L-dihidroksifenilalanin (L-DO-
PA), kokain in amfetamini, lahko povzročijo psihotične epizode, ki spominjajo na
simptome paranoidne shizofrenije (sliki 14.2 in 14.3). Antipsihotiki umaknejo psi-
hozo, povzročeno z amfetamini, pri ljudeh in pri opicah. Tudi uživanje marihuane
lahko prispeva k razvoju shizofrenije. To velja predvsem za posameznike, ki so že
nagnjeni k psihiatričnim motnjam.

Raziskave so pokazale, da imajo posamezniki z Val/Val-različico gena COMT ob
pogostem uživanju marihuane znatno povečano tveganje za razvoj shizofrenije
(Caspi idr., 2005) (Slika 14.4).
Posebej nevarno je uživanje marihuane v času razvoja možganov. V tem času iz-
postavljenost marihuani povečuje tveganje za razvoj shizofrenije (Chadwick idr.,
2013). Pomembno je vedeti, da učinkovina marihuane – kanabidiol – deluje kot an-
tipsihotik z zaščitnimi lastnostmi za nevrone in preprečuje negativne učinke THC-
-ja (Niesink in van Laar, 2013).

14.2 Nevrobiologija shizofrenije
14.2.1 Razlike v anatomiji možganov
V primerjavi z zdravimi so pri nekaterih ljudeh s shizofrenijo opazili eno ali več ana-
tomskih sprememb možganov. Anatomske razlike so očitnejše pri ljudeh z nega-
tivnimi simptomi. Ti so imeli običajno dolgo prodromalno obdobje s socialno dis-
funkcijo. Glavne razlike so predvsem zmanjšan pretok krvi skozi frontalni reženj in
kavdatni nukleus, manjši hipokampus ter povečani lateralni ventrikli.

225