Page 222 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Na shizofrenijo verjetno vpliva veliko genov, njihovi učinki so majhni in slabo po-
znani. Nekatere raziskave domnevajo, da se veliko genskih variant shizofrenije po-
1
kriva z bipolarno motnjo pa tudi z depresijo in avtizmom. Ocenili so sledeča gen-
ska sovpadanja (skupni SNPs) (Cross-Disorder Group of the Psychiatric Genomics
Consortium, 2013):

– shizofrenija in bipolarna motnja (0,68 ± 0,04),
– shizofrenija in depresija (0,43 ± 0,06),
– shizofrenija in avtizem (0,28).
Med najpogosteje omenjenimi kandidatnimi geni za shizofrenijo so BDNF, COMT,
neuregulin 1, dysbindin, AKT1, DRD2, in DISC1 (Sullivan, 2017). Med glavne kandida-
tne gene spadajo še HSPA1B, MBP in TCF4 (Ayalew idr., 2012).

– Neuregulin 1: pomemben je pri sinaptogenezi, diferenciaciji celic glia.
Shizofreni pacienti kažejo manjše izražanje tega gena.
– Dysbindin: shizofreni kažejo manjše izražanje proteina, manjšo razrast
dendritov.
– DISC1: kodira proteine, ki vplivajo na celično diferenciacijo, rast aksonov in
dendritov. Shizofreni kažejo višje izražanje proteina.
– HSPA1B: vpliva na razvoj živčevja. Shizofreni kažejo manjše izražanje pro-
teina.
– MBP (angl. mielin basic protein): vpliva na mielinizacijo nevronov. Shizof-
reni kažejo manjše izražanje proteina.
– TCF4 (transkripcijski faktor 4): vpliva na razvoj živčevja. Shizofreni kažejo
manjše izražanje proteina.
– NRCAM: vpliva na zorenje CNS in nastanek sinaps. Shizofreni kažejo manj-
še izražanje proteina.
– DRD2 (dopaminski receptor tipa 2): inhibitorni receptor. Shizofreni kažejo
manjše izražanje proteina.
– HTR2A (serotoninski receptor tipa 2): ekscitatorni receptor. Shizofreni
kažejo manjše izražanje proteina.

Glede pomembnosti teh genov za razvoj shizofrenije se zadnje čase pojavlja re-
sen dvom (Sullivan, 2017).

Novejše raziskave so pokazale, da se shizofrenija povezuje predvsem z višjim šte-
vilom neobičajnih različic v številu kopij (angl. copy number variants – CNV) in
neobičajnimi SNP (mutacije de novo ) (Lowther idr., 2017). Med CNV, povezane s
shizofrenijo, spadajo delecije 22q11.2, 17q12 in 15q11.2 ter duplikacija 16p11.2. Te lah-
ko povečajo verjetnost za razvoj bolezni tudi za 20-krat. Genske variacije, ki jih
povezujejo s shizofrenijo, so vpletene v biološke poti, kot so delovanje kalcijevih
1 Glej tudi Zorjan (2015).

222