Page 227 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija shizofrenije

Slika 14.5: Prikaz lateralnih ventriklov pri zdravem dvojčku in dvojčku s shizofrenijo
Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Schizophrenia_(Illustration).png.
Pri shizofrenikih so lateralni ventrikli povečani.

skupaj prispevajo k motnjam kognicije pri shizofreniji. Zadnje raziskave poroča-
jo tudi o manjši prostornini talamusa in kavdatnega nukleusa (Haijma idr., 2013).
Pri shizofrenih pacientih je (v primerjavi s kontrolno skupino) zmanjšana struktur-
na in funkcionalna povezanost možganskih regij.  Glej okvirček 2 v Howes idr.
(2024).

14.2.2 Razvoj (patogeneza) shizofrenije
Na podlagi dejstva, da imajo MZ-dvojčki, ki imajo enake gene, anatomske razlike
v možganih, raziskovalci sklepajo, da samo z geni ne moremo razložiti teh struk-
turnih sprememb. Te so verjetno posledica kombinacije vplivov genov in drugih
vplivov, kot so prenatalne okvare (morda zaradi virusne infekcije), razvojne nep-
ravilnosti ali obporodne poškodbe. Razvoj shizofrenije je torej dvostopenjski pro-
ces, v katerem je genetska predispozicija potreben, vendar ne zadosten pogoj, da
se motnja razvije.

Možnost, da je razvojna poškodba oziroma motnja povzročitelj shizofrenije, je naj-
bolj raziskana in najverjetnejša. Eden od takih razvojnih procesov je migracija sku-
pine nevronov, ki se pri zdravih ljudeh nahaja v belini neposredno pod plastjo VI
v korteksu. Ti nevroni so del kortikalne plošče (angl. subplate), tj. strukture, ki igra
ključno vlogo pri povezovanju s cerebralnim korteksom in je ključna za pravilen
razvoj korteksa.

227